Начална страница Irena JOVEVA

Glasovala sem za Resolucijo o vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah. Živimo v 21. stoletju, a še vedno doživljamo posege v temeljne človekove pravice, ki bi morale biti že zdavnaj samoumevne. Moralo bi veljati, da pravica do splava v tem stoletju vsaj v Evropski uniji ni (več) omejevana ali ogrožena, toda na žalost je realnost drugačna. V več državah članicah Evropske unije še vedno obstajajo zakonske omejitve ali celo prepovedi opravljanja splava, kar je nedopustno. Kakršenkoli odvzem pravice do splava je odvzem osnovnih človekovih pravic. Naša liberalna demokracija temelji na odgovornosti posameznice in posameznika, tudi uveljavljanje reproduktivne avtonomije. Zaradi poskusov omejevanja, kriminalizacije ali prepovedi splava pa moramo to pravico vključiti v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki bo na ravni Unije ženskam omogočala dodatno pravno zaščito za njihove, človekove pravice. Zakonske prepovedi ali odloki države, kot je tisti na Madžarskem, ko morajo ženske pred splavom poskušati srčni utrip ploda, splavov ne preprečuje, temveč zgolj (še bolj) otežuje, kar predvsem škodljivo vpliva na ženske v bolj ranljivih socialnih razredih ter jih nedopustno spravlja v položaj, kjer je lahko njihovo zdravje ogroženo. Z zapisom pravice do splava v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah to lahko preprečimo.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU. Uredba po vsej EU vzpostavlja nov skupni postopek za podelitev in odvzem mednarodne zaščite. Obravnava prošenj za azil na mejah EU bo v prihodnje morala potekati hitreje, s krajšimi roki za neutemeljene ali nesprejemljive prošnje.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah na področju migracij in azila. Uredba o kriznih razmerah in višji sili vzpostavlja mehanizem za odzivanje na nenadno povečanje prihodov ter zagotavlja solidarnost in podporo državam članicam, ki se soočajo z izjemnim prihodom državljanov tretjih držav. Nova pravila bodo zajemala tudi instrumentalizacijo migrantov, torej kadar jih uporabljajo tretje države ali sovražni nedržavni akterji, katerih namen je destabilizirati EU. Kljub vsem pozitivnim učinkom, ki jih pričakujem od sprejetja novega pakta o migracijah, pa ne morem mimo nekaterih pomenljivih določb v tej uredbi, ki bi lahko državam članicam, ki se prvovrstno soočajo z množičnim prihodom migrantov, omogočile odstop od zagotavljanja varovanja človekovih pravic, in sicer prek samovoljnega pridržanja priseljencev, vključno z otroki in družinami, pri čemer obstaja tudi strah rasnega profiliranja. To bi v procesu uporabe teh kriznih postopkov lahko pomenilo tudi arbitrarno zavračanje prošenj za azil in vračanje oseb v države izvora ali v tako imenovane “varne tretje države”, ki so vse prej kot to. Pri implementaciji bo tako ključno podrobno spremljanje dogajanja, da preprečimo kratenje človekovih pravic vsakomur, ki bo na svoji poti iskanja varnega zavetja prišel na ozemlje Evropske unije.