Γραπτές αιτιολογήσεις ψήφου Milan BRGLEZ

Pri glasovanju glede dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o uredbi glede minimalnih zahtev za najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka v sektorju občasnega prevoza potnikov sem bil vzdržan.
Dogovorjena revizija pravil na eni strani sicer prinaša pomemben napredek pri nadzoru nad spoštovanjem minimalnih zahtev glede odmorov za voznike ter krepi vzvode za njihovo uveljavljanje.
Vendar pa na drugi strani dogovor znatno slabša delovne pogoje in ogroža varnost tako voznikov kot potnikov in drugih udeležencev v cestnem prometu, s tem ko omogoča, da vozniki tudi v notranjem prometu (ne le za potrebe daljših mednarodnih turističnih prevozov) strnjeno vozijo 12 dni brez počitka ter da se čas, ki je odmerjen za njihov počitek, lahko razbije na več krajših odmorov.
Ne morem pristati, da se kadrovske in druge izzive v transportni panogi rešuje s slabšanjem delovnih pogojev voznikov ter uzakonjenimi tveganji za varnost v prometu, medtem ko z naših cest dnevno prihajajo novice o tragičnih nesrečah, v katerih so udeleženi preobremenjeni poklicni vozniki.

Glasoval sem za poročilo, s katerim bi imel Evropski parlament možnost vplivati na priporočila državam članicam v okviru tokratnega procesa evropskega semestra, na način, da bi postavil pravičnost ter socialne pravice ob bok makroekonomskim ter okoljskim vidikom nadaljnjega razvoja za blaginjo vseh prebivalk in prebivalcev EU.
Socialna komponenta v evropskem semestru je še posebej nepogrešljiva v obdobju novih kriz, ki ne smejo voditi v varčevanje na račun blaginje ljudi. Predstavlja edino garancijo za usmerjanje javnih investicij v stabilna ter kakovostna delovna mesta, odpravljanje plačnih in drugih nesorazmerij glede na spol, prepotrebno preobrazbo nacionalnih sistemov oskrbe, zagotavljanje minimalnega dohodka ter hkraten napredek držav članic pri zagotavljanju življenjskih in bivanjskih pogojev vseh ljudi.
Žal je tesna večina (odločalo je 7 glasov) poslank in poslancev, po zaslugi desne sredine in skrajne desnice, zrušila poročilo in s tem politični okvir za socialno, pravično in k ljudem naravnano usklajevanje ekonomskih politik držav članic v času, ko mnogotere prepletene krize že povečujejo tveganja za revščino in socialno izključenost otrok, starejših, ranljivih skupin prebivalstva, pa tudi zaposlenih z najnižjimi dohodki.

Glasoval sem proti predlogu uredbe o novih genomskih tehnikah (NGT).
Podpiram tehnološki napredek v kmetijstvu, ki lahko prispeva k zagotavljanju prehranske varnosti in pa tudi k zmanjšanju onesnaženja s pesticidi, kar je pomembno še zlasti v kontekstu vpliva podnebnih sprememb, vendar ne na račun zdravja ljudi, na račun zaščite proizvodnje organske hrane ter brez doslednega upoštevanja previdnostnega načela, ki je steber okoljske politike EU.
Pozdravljam pa prizadevanja kolegov skupine S&D in drugih progresivnih političnih skupin, zahvaljujoč katerim je Parlament izglasoval predloge sprememb k osnutku predmetne uredbe, ki bodo zagotovili ustrezne informacije za potrošnika o rastlinah, pridelanih z NGT, kot tudi sledljivost NGT v končnih izdelkih, ki vsebujejo z NGT pridobljene rastline.

Glasoval sem proti resoluciji, ki zahtevo po trajnem premirju pogojuje z izpustitvijo talcev in uničenjem Hamasa.
Uničenje Hamasa pomeni nadaljevanje popolne vojne na območju Gaze z grožnjo najhujših vojnih zločinov. Sklenitev premirja po tem, ko bo civilno prebivalstvo utrpelo neizmerne vojne grozote, nima nikakršnega smisla.
Premirje potrebujemo zdaj in takoj, vzporedno s tem pa morajo čim prej steči dogovori o izpustitvi talcev in prizadevanja, da se onemogoči delovanje Hamasa.
Ob tem me pa zelo skrbi dejstvo, da je Parlament v resoluciji potrdil predlog spremembe, ki ne vključuje poziva vsem stranem, naj v celoti spoštujejo in izvajajo vse morebitne sklepe o začasnih ukrepih, ki jih odredi Meddržavno sodišče.
S tem daje ta institucija jasno sporočilo, da se ne bo ozirala na odločitve pristojnih mednarodnih sodišč, s čimer namerno spodkopava mednarodnopravni red. To je nedopustno in sramotno.

Resolucijo sem podprl, saj v njej Parlament zahteva, da Sodišče EU pregleda zakonitost sklepa Komisije o odmrznitvi sredstev.
Podprl sem tudi predlog spremembe glede začasne prekinitve madžarskega predsedovanja EU, pri čemer Orbanovo izsiljevanje Komisije za odmrznitev sredstev ni edini razlog.
Z odstopom Michela, predsednika Evropskega sveta, ki prevzema vlogo vodje evropskih liberalov na prihajajočih evropskih volitvah, se lahko zgodi, da bo Orban celo prevzel njegovo funkcijo. Zdaj, ko smo zaradi političnih ambicij evropskih liberalov dejansko obglavili Evropski svet, bi pa želeli še Komisijo.
Prav zato sem v tej resoluciji glasoval proti predlogu o nezaupnici Komisiji, saj je neutemeljen, preuranjen, predvsem bi pa tak ukrep pomenil zgolj politično zmago za Orbana.

Pri glasovanju o poročilu Evropskega parlamenta o izvajanju Uredbe o neupravičenem geografskem blokiranju sem podprl tiste predloge sprememb, ki so nasprotovali odpravi geografskega blokiranja avdiovizualnih del.
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je namreč v osnutku predmetnega poročila ugotavljal, v kolikšni meri je uredba prispevala k boljšemu povezovanju notranjega trga, in Evropsko komisijo med drugim pozval, naj se prepoved geografskega blokiranja v uredbi razširi tudi na avdiovizualna dela. Čeprav bi odprava geografskega blokiranja avdiovizualnih del za potrošnike lahko predstavljala korist v obliki večje čezmejne izbire vsebin, bi jim lahko pomenila tudi breme, saj bi zaradi zmanjšanja števila distribucijskih kanalov lahko vodila v dvig cen avtorsko zaščitenih spletnih vsebin v določenih državah članicah. Nadalje bi odbor v svojem predlogu moral podrobneje oceniti in v celoti upoštevati vse, zlasti negativne, učinke razširitve področja uporabe Uredbe na avdiovizualni sektor. Ker želim potrošnikom izboljšati dostopnost vsebin, bi to rad dosegel brez ogrozitve filmskega in avdiovizualnega sektorja v Evropi.
S finančnega vidika bi odprava geografskega blokiranja povzročila znatno izgubo prihodkov evropski produkciji in distribuciji avdiovizualnih del, kar bi ogrozilo naložbe v nove vsebine ter spodkopalo pogodbeno svobodo. Z vsebinskega vidika pa bi odprava geografskega blokiranja zmanjšala jezikovno in kulturno raznolikost pri produkciji, distribuciji, promociji in prikazovanju vsebin.

Na predlog evropskih poslank in poslancev desnih političnih skupin je bil k osnutku poročila Evropskega parlamenta o vlogi davčne politike v času krize vložen predlog spremembe, ki kategorično nasprotuje možnosti začasne uvedbe davka na presežne dobičke v državah članicah kot omejenemu ukrepu za spopadanje s posledicami inflacije.
Ker ta predlog spremembe ni bil potrjen in ker nasploh evropske poslanke in poslanci desnih političnih skupin nasprotujejo tistim obdavčitvam na ravni EU, ki jih države članice niso sposobne, voljne ali zmožne uvesti, je ob končnem glasovanju padlo celotno poročilo. Sam sem glasoval zanj, saj smo v zadnjih nekaj letih priča nizu izrednih razmer, kot so pandemija covida-19, ruska vojna agresija proti Ukrajini, energetska kriza, vse več pa je tudi naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb. Izredne razmere zahtevajo tudi izredne ukrepe.
V tej luči menim, da ima davčna politika ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega delovanja mehanizmov gospodarskega okrevanja in družbene odpornosti kot odziv na izredne gospodarske in družbene pretrese. Pri tem pa razumem začasni davek na presežne dobičke podjetij kot enega izmed pomembnejših instrumentov davčne politike, ki lahko predstavlja učinkovit odziv v aktualnih in bodočih kriznih razmerah, še zlasti v smislu zagotovitve dodatnega podpornega ukrepa za pomoč ranljivim skupinam in gospodinjstvom ter srednjemu razredu.

Obžalujem, da smo v Evropskem parlamentu zamudili priložnost za potrditev zakonodajnega predloga o uporabi pesticidov, ki bi lahko konkretno prispeval k preobrazbi kmetijske dejavnosti v bolj trajnostno, pomagal kmetom na poti prehoda v okolju bolj prijazno proizvodnjo, dal fitofarmacevtski industriji jasen signal, da potrebujemo bolj trajnostne rešitve za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano, ter ne nazadnje zagotovil primerne standarde zaščite za naravno okolje, predvsem pa zavaroval naše državljanke in državljane pred učinki uporabe škodljivih pesticidov.
Na glasovanju je bilo na žalost potrjenih preveč predlogov sprememb, ki so osnutek zakonodajnega predloga, ki ga je predstavila Komisija, bistveno razvodeneli. Žal ugotavljam, da se večina poslank in poslancev v Evropskem parlamentu ni zavzela za predlog ukrepov, s katerimi bi posebej naslovili zaščito občutljivih območij, kjer se nahajajo vodni viri in celo viri pitne vode.
Kot poročevalec Evropskega parlamenta za revizijo vodne zakonodaje EU se še toliko bolj zavedam, kako močno so izpostavljeni vodni viri in podzemne vode učinkom pesticidov, ki škodujejo tako naravnim ekosistemom kot tudi človekovemu zdravju. Glasovaje o novi uredbi o trajnostni rabi pesticidov, še zlasti v luči krize preskrbe z vodo, zato razumem kot poraz za vse nas in bodoče generacije.

Ostro obsojam napad Hamasa na Izrael ter usmrtitve, ugrabitve ter druga teroristična dejanja, ki so jih pripadniki Hamasa izvedli nad izraelskimi ter tujimi državljani. Obenem ostro obsojam napade izraelske vojske na civiliste v Gazi ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki smo jim priča.
Največja žrtev te spirale nasilja je civilno prebivalstvo, še posebej najbolj ranljive skupine, kot so otroci, ženske in starejši.
V tem trenutku moramo nujno preprečiti stopnjevanje konflikta ter njegovo razširitev na druga območja, do česar lahko hitro pride ob enostranskem postavljanju držav in voditeljev na eno stran, kar sta si žal privoščili tudi predsednica Evropske komisije in predsednica Evropskega parlamenta med obiskom Izraela.
Potrebno je zagotoviti pogoje za njegovo reševanje po diplomatski poti ter usklajen mednarodni pritisk na obe strani s ciljem zagotavljanja varnih poti za dostavo humanitarne pomoči in ponovni zagon mirovnega procesa. Šele ko bo ta pripeljal do obstoja dveh držav, Izraela in Palestine, bodo vzpostavljeni osnovni pogoji za miroljubni soobstoj ter dolgotrajni mir in stabilnost v regiji.
Ker je ključno, da Evropski parlament zavzame jasno enotno stališče, ter ker končno besedilo zadostno odraža moj pogled na reševanje krize z zaščito vseh žrtev ter s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, sem resolucijo podprl.

Vse večji pritiski na vodne vire kličejo po konkretnih ukrepih na ravni Unije, ki bodo učinkoviti pri naslavljanju dostopa do (pitne) vode v naslednjih desetletjih. Zato pozdravljam angažma Komisije, ki v svojem akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje predvideva številne ukrepe na področju varstva voda in upravljanja z vodami.
Del te pobude je tudi predlog nove direktive o čiščenju komunalnih odpadnih voda, ki sem ga podprl, saj menim, da je korak v pravo smer ter priložnost za odločnejše naslavljanje vse večje pojavnosti novodobnih onesnaževal, za podporo bolj krožnega kmetijstva, ki je ključno za zmanjšanje onesnaževanja, ter energijske učinkovitosti čistilnih naprav.
Obžalujem pa, da je Parlament dal zeleno luč predlogu dopolnitve, ki spreminja t. i. mehanizem razširjene odgovornosti proizvajalca na način, da delitev finančnih bremen čiščenja komunalnih odpadnih voda deloma prenaša na nacionalne proračune. Potrošniki so sicer v določeni meri prav tako odgovorni za onesnaževanje, vendar so nenazadnje odvisni od uporabe produktov, ki jih dajo na trg proizvajalci.
Strinjam se, da bi morali naše napore usmeriti npr. v krepitev ozaveščanja potrošnikov pri ravnanju s proizvodi, kot so npr. sredstva za osebno nego, ki so vir novodobnih onesnaževal, vendar menim, da bi odgovornost za preprečevanje onesnaževanja voda tudi v skladu z duhom načela »onesnaževalec plača« morali nositi izključno proizvajalci.