Explicaciones de voto por escrito Irena JOVEVA

Glasovala sem za Resolucijo o vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah. Živimo v 21. stoletju, a še vedno doživljamo posege v temeljne človekove pravice, ki bi morale biti že zdavnaj samoumevne. Moralo bi veljati, da pravica do splava v tem stoletju vsaj v Evropski uniji ni (več) omejevana ali ogrožena, toda na žalost je realnost drugačna. V več državah članicah Evropske unije še vedno obstajajo zakonske omejitve ali celo prepovedi opravljanja splava, kar je nedopustno. Kakršenkoli odvzem pravice do splava je odvzem osnovnih človekovih pravic. Naša liberalna demokracija temelji na odgovornosti posameznice in posameznika, tudi uveljavljanje reproduktivne avtonomije. Zaradi poskusov omejevanja, kriminalizacije ali prepovedi splava pa moramo to pravico vključiti v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki bo na ravni Unije ženskam omogočala dodatno pravno zaščito za njihove, človekove pravice. Zakonske prepovedi ali odloki države, kot je tisti na Madžarskem, ko morajo ženske pred splavom poskušati srčni utrip ploda, splavov ne preprečuje, temveč zgolj (še bolj) otežuje, kar predvsem škodljivo vpliva na ženske v bolj ranljivih socialnih razredih ter jih nedopustno spravlja v položaj, kjer je lahko njihovo zdravje ogroženo. Z zapisom pravice do splava v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah to lahko preprečimo.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU. Uredba po vsej EU vzpostavlja nov skupni postopek za podelitev in odvzem mednarodne zaščite. Obravnava prošenj za azil na mejah EU bo v prihodnje morala potekati hitreje, s krajšimi roki za neutemeljene ali nesprejemljive prošnje.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah na področju migracij in azila. Uredba o kriznih razmerah in višji sili vzpostavlja mehanizem za odzivanje na nenadno povečanje prihodov ter zagotavlja solidarnost in podporo državam članicam, ki se soočajo z izjemnim prihodom državljanov tretjih držav. Nova pravila bodo zajemala tudi instrumentalizacijo migrantov, torej kadar jih uporabljajo tretje države ali sovražni nedržavni akterji, katerih namen je destabilizirati EU. Kljub vsem pozitivnim učinkom, ki jih pričakujem od sprejetja novega pakta o migracijah, pa ne morem mimo nekaterih pomenljivih določb v tej uredbi, ki bi lahko državam članicam, ki se prvovrstno soočajo z množičnim prihodom migrantov, omogočile odstop od zagotavljanja varovanja človekovih pravic, in sicer prek samovoljnega pridržanja priseljencev, vključno z otroki in družinami, pri čemer obstaja tudi strah rasnega profiliranja. To bi v procesu uporabe teh kriznih postopkov lahko pomenilo tudi arbitrarno zavračanje prošenj za azil in vračanje oseb v države izvora ali v tako imenovane “varne tretje države”, ki so vse prej kot to. Pri implementaciji bo tako ključno podrobno spremljanje dogajanja, da preprečimo kratenje človekovih pravic vsakomur, ki bo na svoji poti iskanja varnega zavetja prišel na ozemlje Evropske unije.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817. Uredba namreč določa, da bodo osebe, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za vstop v EU, v obdobju do sedmih dni podvržene pred vstopnemu pregledu, ki vključuje identifikacijo, zbiranje biometričnih podatkov ter zdravstveni in varnostni pregled. Države članice bodo morale vzpostaviti neodvisne nadzorne mehanizme za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev)
Uredba bo zagotovila, da bodo podatki tistih, ki nezakonito prispejo v EU, vključno s prstnimi odtisi in podobami obraza, starimi od šest let, bodo shranjeni v prenovljeni bazi podatkov Eurodac. Oblasti bodo lahko zabeležile tudi, če bi nekdo predstavljal varnostno grožnjo ali je bil nasilen ali oborožen.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. S to uredbo bo uveden poseben solidarnostni mehanizem za pomoč vstopnim državam, ki so pod največjim pritiskom velikih migracijskih tokov tako, da bodo druge države članice prispevale s premestitvijo prosilcev za azil ali upravičencev do mednarodne zaščite na njihovo ozemlje, finančnimi prispevki ali zagotavljanjem operativne in tehnične podpore. Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.
Posodobljena bodo tudi merila, po katerih je država članica pristojna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito (t. i. dublinska pravila).

Glasovala sem za Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. Uredba namreč določa, da bodo države članice morale zagotoviti enakovredne standarde sprejema za prosilce za azil, ko gre na primer za namestitev, šolanje in zdravstveno varstvo. Registrirani prosilci za azil bodo lahko začeli delati najkasneje šest mesecev po vložitvi prošnje. Pogoji pridržanja in omejevanje svobode gibanja bodo urejeni, da bi prosilce odvrnili od gibanja po EU.

Glasovala sem za Poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev). Direktiva namreč vzpostavlja nove enotne standarde za vse države članice glede priznavanja statusa begunca ali subsidiarne zaščite ter glede pravic upravičencev do zaščite. Države članice bodo morale oceniti razmere v državi izvora na podlagi informacij Agencije EU za azil, redno se bo preverjal tudi status begunca. Prosilci za zaščito bodo morali ostati na ozemlju države članice, ki je odgovorna za njihovo prošnjo ali v kateri je bila zaščita podeljena.

Glasovala sem za direktivo o industrijskih emisijah.
Direktiva o industrijskih emisijah (IED) je ključni predpis EU, ki ureja emisije industrijskih onesnaževal in zahteva dovoljenja za velike kmetijsko-industrijske obrate. Njen cilj je zmanjšati emisije v zrak, vodo in tla, ter hkrati spodbujati industrijsko preobrazbo z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT).
"Seviljski proces" omogoča izmenjavo informacij med ustreznimi stranmi za posodobitev referenc na najboljše razpoložljive tehnologije, kar je bistvenega pomena za državne postopke izdaje dovoljenj.
Predlagana sprememba je skladna z zelenim dogovorom, saj poudarja trajnost in digitalno avtonomijo. Cilj je doseči ravnovesje med ambicijami in kompromisom ter odpraviti pomisleke, ne da bi pri tem žrtvovali napredek pri doseganju cilja ničelnega onesnaževanja.
Posebni pomisleki vključujejo razširitev področja uporabe na kmetijstvo, rudarske dejavnosti in proizvodnjo baterij.
Vprašanja glede horizontalne implementacije in določanje mejnih vrednosti emisij bodo dodeljene Komisiji.
Poročilo priporoča obvezne vrednosti okoljske uspešnosti, sisteme okoljskega ravnanja in načrte preoblikovanja za podporo odpornosti industrije. Predlaga tudi hiter postopek izdaje dovoljenj za obrate, ki so ključnega pomena za cilje Unije do leta 2050, in se osredotoča na pripravljenost na krize zaradi sedanjih energetskih in zdravstvenih izzivov v Evropi.
Pri spodbujanju gospodarskih in okoljskih ciljev je treba ohraniti ravnovesje seviljskega procesa.

Glasovala sem za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju okoljskih podatkov iz industrijskih obratov in vzpostavitvi portala o industrijskih emisijah.
Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR) letno zbira podatke iz približno 30.000 industrijskih obratov po vsej EU in izvaja Kijevski protokol iz leta 2006 o registraciji izpustov in prenosov onesnaževal.
Države članice Komisiji sporočajo podatke o objektih, ki so nato objavljeni na spletni strani, ki jo podpira Evropska agencija za okolje. E-PRTR, ki je vključen v direktivo o industrijskih emisijah (IED) prek portala o industrijskih emisijah, je pomemben vir informacij o industrijskih izpustih.
Cilj predloga Komisije je izboljšati E - PRTR z uskladitvijo zahtev za poročanje z drugimi okoljskimi zakoni in razširitvijo njegovega področja uporabe na podatke o uporabi virov in snovi, ki povzročajo dodatno onesnaževanje.
Priporoča poročanje na ravni obratov v skladu z ustreznimi zakoni in vključuje onesnaževala iz različnih direktiv, kot so direktiva o kakovosti vode, uredba REACH in direktiva o kakovosti zraka.
Cilj predlaganih sprememb je poenostaviti poročanje, zaščititi poslovne skrivnosti in zmanjšati upravna bremena, hkrati pa zagovarjati vključitev vseh onesnaževalcev.
Kljub pomislekom se poročevalec zavzema za uravnoteženo zavračanje in sprejemanje uredb, da bi ohranili zakonodajne naloge, tehnične potrebe in demokratična načela.