skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
18/06/2016

Begunci in migranti so med nami

Informacijska pisarna Evropskega parlamenta je 17. junija v Šentilju pripravila konferenco na temo Begunci in migranti so med nami: nove dimenzije evropskega sožitja.

 

Konferenca je potekala v času, ko se je po zaprtju balkanske migrantske poti tok migrantov znova precej usmeril proti Italiji. Kljub dogovoru s Turčijo migranti še zmeraj prihajajo, prav tako pa dolgoročne napovedi strokovnjakov kažejo, da bodo begunci in migranti v evropski družbi realnost še kar nekaj časa.

Na konferenci so sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, obramboslovec dr. Klemen Grošelj, generalni tajnik nadškofijske Karitas Maribor Darko Bračun, zobozdravnik in humanitarec Jure Poglajen in župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab. O integraciji in vidikih sožitja pa so ob evropski poslanki Tanji Fajon spregovorili še dr. Stanka Lunder Verlič z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majda Naji, strokovnjakinja za globalno izobraževanje in integracijo beguncev ter vojaški vikar Matej Jakopič.

 

Migrantska kriza se je za Evropsko unijo izkazala za velik izziv, predvsem ko gre za skupno politiko do tega vprašanja. Lani je EU doseglo okoli milijon migrantov, skoraj pol milijona jih je na poti do ciljnih držav, predvsem Nemčije, prečkalo tudi Slovenijo.

Glede enotne politike do tega vprašanja - ob pričakovanjih, da se bo migrantski tok nadaljeval tudi v prihodnjih letih, je evropska poslanka Tanja Fajon poudarila, da je pomemben celovit pristop in da moramo reševati vzroke ter se zavedati, zakaj ljudje bežijo. Kako integrirati ljudi, ki so na naših tleh, pa bo največji izziv, ki šele prihaja, je še dodala poslanka.

Dr. Grošelj glede dolgoročnih trendov in varnostnih izzivov ocenjuje, da bo treba znotraj Evropske unije določiti, katere so naše zunanje meje in do kam sega EU. Boleče bo šele vprašanje definiranja odnosov do drugih držav, kot so denimo ZDA, Rusija, Kitajske, je še dejal.

Šentiljski župan Štefan Žvab je z udeleženci delil izkušnjo svoje občine, ki je bila v času migrantskega vala pod velikim pritiskom, saj so prebežniki prav tam čakali na vstop v Avstrijo. Kot je povedal, ga je ta kriza zaznamovala in ne smemo si zapirati oči, da teh migrantov v prihodnosti ne bo.

Medtem se je državni sekretar Šefic dotaknil nameščanja migrantov, ki v Slovenijo prihajajo v okviru premestitvenih kvot. Kot je dejal je v Evropi zatajila solidarnost - države se niso ustrezno odzvale, zato smo se nekatere države počutile pod pritiskom.

Humanitarec Jure Poglajen in Darko Bračun, generalni tajnik nadškofijske Karitas Maribor pa sta z udeleženci delila osebno izkušnjo dela z begunci in migranti. Poglaven je opozoril, da smo s tem valom migrantov doživeli generalko, da pa pozabljamo na podnebne spremembe, ko bo število migrantov še znatno večje.

Med največjimi izzivi, ki ostajajo zapuščina lanskega velikega migrantskega vala in se nadaljujejo z novimi prihodi, je vprašanje integracije in sožitja različnih kultur v Evropi, ki velja za celino, kjer so različne kulture leta živele z roko v roki, po velikem migrantskem valu pa se sooča tudi s porastom skrajnih gibanj in vprašanji, kako učinkoviti so trenutni sistemi integracije ob dejstvu, da so bili izvajalci smrtonosnih terorističnih napadov, ki so Evropo pretresli v zadnjem letu, večinoma rojeni, vzgojeni, nato pa žal tudi radikalizirani, kar na evropskih tleh.

Dr. Naji je glede vprašanja sobivanja poudarila, da v Damasku živi okoli dva milijona notranjih beguncev - Damask je mestu, kjer živijo judi, katoličani in muslimani v sožitju. Sirci si želijo predvsem miru in samo miru, je še poudarila.

Dr. Stanka Lunder Verlič z Ministrstva za izobraževanje je poudarila, da je ranljivost v današnjem begunskem valu precej velika in zato je tudi delo z otroci zahtevnejše. Dejala je, da poskušajo begunske otroke čim hitreje vključiti z vrtniki in da je trenutno 35 otrok beguncev, razdeljenih po šestih različnih osnovnih šolah.

Vikar Jakopič pa ocenjuje, da tudi mi poznamo kulture in navade drugih narodov. Temelj vsakega naroda je kultura, hrana kulture pa religija, je še dodal.

 

V okviru dogodka so si sodelujoči ogledali šotor, kjer so bili nameščeni migranti, na ogled je bila razstava fotografij, ki jih je v času vrhunca begunske krize v Šentilju posnel fotograf Vasja Šabeder, v okviru mednarodnega projekta Wings4all pa je hrvaško-italijanski umetnik Marco-Conti-Šikić na zid v Šentilju in Mariboru narisal krila upanja, miru in bratstva.

 

 

 

Aktivnosti za mlade v EU:

Dan prej, v četrtek, 16. junija, so predstavniki Informacijske pisarne Evropskega parlamenta obiskali Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo in Srednjo šolo za promet v Mariboru in dijakom predstavili delovanje Evropskega parlamenta s poudarkom na aktivnostih za mlade in priložnostih, ki jih imajo mladi v EU.