skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
14/12/2018

Boj za človekove pravice je odgovornost celotne družbe

Podelitev nagrade Saharov za svobodo misli ukrajinskemu režiserju Olegu Sencovu smo obeležili s slovensko premiero filma »Proces: ruska država proti Olegu Sencovu«, ki ji je sledil pogovor o nagradi, boju za temeljne človekove pravice ter o vlogi, ki jo pri tem lahko igra film.

V pogovoru so sodelovale evropski poslanki Patricija Šulin ter Tanja Fajon, dr. Petra Roter, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, in režiserka Maja Weiss, ki je tudi sopodpisnica peticije za osvoboditev Olega Sencova. Glavno sporočilo dokumentarca kot tudi pogovora, ki mu je sledil, je poziv družbi kot celoti, naj premaga strah in glasno opozarja na kršitve človekovih pravic in svoboščin po svetu ter tako zaščiti temeljne vrednote, na katerih temeljijo sodobne demokratične družbe.

Dokumentarec ruskega režiserja Askolda Kurova dokumentira sodni proces proti Sencovu in solidarnost, ki jo Sencovu izkažejo kolegi iz filmskih krogov ter Evropska filmska akademija.

Patricija Šulin je menila, da je dokumentarni film dokaz, da sta beseda in kamera lahko močnejša od orožja. "Nagrada je šla v prave roke, saj Sencov opozarja na kršitve človekovih pravic, tako v Rusiji kot povsod tam, kjer do njih prihaja," je poudarila in dodala, da je "vedno na strani šibkejšega in vedno bom podpirala boj za človekove pravice." 

Tanja Fajon je dodala, da Evropski parlament s podelitvijo letošnje nagrade Saharova za svobodo misli Olegu Sencovu izraža jasen poziv k izpustitvi vseh političnih zapornikov. "S tem, ko v Evropskem parlamentu zagovarjamo varstvo človekovih pravic, ustvarjamo tudi pritisk na oblast," je pojasnila. Kot je dodala, moramo vsi, kot družba, premagati strah in pokazati na kršitve človekovih pravic. "Strah ustvarja zatohlost in temu se je treba upreti," je dejala.

Po besedah dr. Petre Roter je Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic pomemben mehanizem v boju proti kršitvam človekovih pravic. Kot je spomnila, je Evropsko sodišče za človekove pravice pravice julija letos sprejelo vlogo Sencova v tožbi proti Rusiji, vendar pa se je odločilo, da jo bo obravnavalo šele po razsodbi v 4 meddržavnih tožbah Ukrajine proti Rusiji. "Sodbe sodišča je treba izvrševati, vendar pa je dejstvo, da države pogodbenice konvencije sodb bodisi ne izvršujejo bodisi jih izvršujejo zelo počasi," je dodala. Spomnila je, da smo 10. decembra obeležili 70-letnico sprejema Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah in menila, da do te obletnice prihaja v času, ki ni naklonjen človekovim pravicam. "To nas mora skrbeti. Pojavi sovražnega govora, nestrpnosti in kratenja človekovih pravic ne prinašajo nič dobrega. Človekove pravice in svoboščine so namreč proces, ki se nikoli ne konča in nikoli jih ne smemo jemati za samoumevne," je poudarila. Tudi dr. Roterjeva je izpostavila, da moramo kot družba opozarjati na kršitve človekovih pravic in se boriti proti tem kršitvam.   

Režiserka Maja Weiss je dejala, da se je s primerom Olega Sencova seznanila preko Evropske filmske akademije. "Slovensko društvo režiserjev sem pozvala k odzivu in na 15. dan Sencovove gladovne stavke je društvo skupaj z Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev - skupaj štejeta okoli 300 članov - pripravilo in odpisalo peticijo v podporo Sencovu. Peticijo smo jo nato poslali evropskim kolegom." Izrekla je tudi osebno priznanje letošnjemu nagrajencu Saharova: "Občudujem njegovo kritično držo do družbe in njegov pogum."  Hkrati se je Weissova vprašala, ali so človekove pravice nad politiko nacionalnih držav: "Naj bi bile, a niso, verjeti v to je naivno, kar nam dokazuje tudi zgodovina," je dejala. 

V letu 2018 obeležujemo 30-letnico nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo Evropski parlament podeljuje posameznikom in organizacijam za izjemen prispevek k boju za človekove pravice. Letos je nagrado prejel ukrajinski režiser Oleg Sencov, ki je bil leta 2015 zaradi obtožb o načrtovanju terorističnih dejanj proti ruski »de facto« oblasti na Krimu obsojen na 20-letno zaporno kazen. Slovesnost ob podelitvi nagrade je bila v sredo, 12. decembra, v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Sencov se podelitve ni mogel udeležiti, ker je zaprt v Sibirji, zato sta ga zastopala sestrična Natalya Kaplan in odvetnik Dmitriy Dinze. Kaplanova, ki je v imenu Sencova prejela nagrado, je prebrala nagrajenčevo sporočilo, ki ga je začel z besedami: "Ne morem biti z vami, ampak vseeno slišite moje besede. Četudi jih spregovori nekdo drug, so besede človekovo glavno in edino orodje, zlasti tedaj, ko mu je bilo odvzeto vse drugo."

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je poudaril, da je bil Oleg Sencov "nominiran zaradi svojega mirnega protesta proti nezakoniti okupaciji Krima, pa tudi za svoj pogum, odločnost in prepričanje v človeško dostojanstvo, demokracijo, spoštovanje zakonov in človekove pravice. To so vrednote, na katerih je zgrajena Evropska unija (...); na vrednotah, ki jih parlament neguje, podpira in spodbuja. Zaradi protesta, v katerem je zavračal hrano, in poguma je postal simbol boja za izpustitev političnih zapornikov v Rusiji in povsod po svetu".  Predsednik Tajani je pozval tudi k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Sencova ter ostalih nezakonito pridržanih ukrajinskih državljanov v Rusiji in na krimskem polotoku, kot tudi drugih zaprtih nagrajencev: "Nagrada Saharova ni le nagrada. Je obveznost. In mi stojimo za svojimi nagrajenci."

Predsednik Evropskega parlamenta je sprejel tudi starše nominiranca za nagrado Saharov 2018 Nasserja Zetzafa, ki je v zaporu, ter predstavnike 11 nevladnih organizacij, ki rešujejo življenja v Sredozemskem morju, prav tako finaliste letošnje nagrade.

Več o nagradi Saharova za svobodo misli si lahko preberete na povezavi: http://www.europarl.europa.eu/sakharovprize/sl/home/how-it-works.html