skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
21/03/2016

GMO: Jim delamo krivico ali se jih upravičeno bojimo?

Na konferenci »Gensko spremenjeni organizmi: Jim delamo krivico ali se jih upravičeno bojimo?«, ki jo je organizirala Informacijska pisarna EP v Sloveniji, so evropska poslanca Franc Bogovič in Igor Šoltes in drugi spregovorili o lastnostih, prednostih, slabostih in nevarnostih, ki jih prinašajo t.i. GMO.

Evropska poslanca Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke in dr. Igor Šoltes iz Stranke zelenih sta bila do gensko spremenjenih organizmov zadržana.

Franc Bogovič je menil, da je nemogoče gojiti GSO brez tveganja genskega prenosa na druge organizme. »Lahko pa pride do posledic, ki jih do sedaj še ne poznamo.« Zato se je kot še nekateri drugi govorci zavzel za koncept previdnostnega načela.

Pri razpravi o konkurenčnih prednostih med Evropo in Ameriko je zatrdil, da bo ozaveščanje potrošnikov in model previdnosti, ki ga ima Evropa, pripeljal v naslednjem desetletju do uspeha, saj bo Evropa  konkurenčnejša v primerjavi z Ameriko, kajti  imela bo bolj zdravo in varnejšo hrano.

Dr. Igor Šoltes je opozoril je, da je na področju GSO še veliko nejasnosti, zato je razumljivo, da smo do teh vprašanj zadržani.  »Verjamem, da ima znanost sama po sebi iskrene namene, a problem so predvsem zlorabe. Ko znanost postane orodje kapitala, ki gleda samo na nižanje stroškov in to počne na račun potrošnikov, nastane problem,« je dejal dr. Šoltes.

Dr. Šoltes je izpostavil tudi, da bi širjenje GSO kmetom lahko odvzelo pravico do nadzora nad semeni, saj bi semena bila le v rokah peščice multinacionalk. »Mislim, da je prav, da Slovenija ostane na previdnostnem načelu in se osredotoči na čim večjo stopnji samooskrbe,« je še dejal.

Vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji mag. Klemen Žumer je v uvodnem nagovoru povedal, da so vprašanja o GSO med najbolj kontroverznimi v Evropi – tako čustveno, kot politično. »V slovenski in evropski javnosti do GSO vlada pretežno odklonilen odnos, enotnega stališča pa nima niti stroka. Zagovorniki pravijo, da je strah pred GSO neutemeljen in posledica slabega obveščanja. Po drugi strani pa nasprotniki izpostavljajo, da ni dovolj neodvisnih raziskav z jasnimi dokazi o neoporečnosti GSO,« je povedal mag. Žumer.

Župan Celja Bojan Šrot je v pozdravljen nagovoru omenil, da je Celje že od leta 2007 območje brez gensko spremenjenih organizmov. »Prav tako lahko trdim za Savinjsko regijo skupaj s Koroško, da sta eni najboljših, kar se tiče ekoloških kmetij. Trdno sem prepričan, da bo Slovenija ostala brez gensko spremenjenih organizmov,« je dejal župan.

 

 

Dr. Borut Bohanec, predstojnik katedre za  rastlinsko biotehnologijo, tkivne kulture, žlahtnjenje rastlin na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani zagovarja gojenje in rabo gensko spremenjenih organizmov in zavrača pomisleke oziroma očitke drugih sogovornikov. Pri tem se sklicuje na znanstvene raziskave in pozitivne učinke, ki naj bi jih prinašali GSO: »Več kot 2.000 študij obstaja, ki trdijo, da so te gensko spremenjene rastline izjemno varne, da v vseh 20 letih pridelave ni bilo ene same težave z njimi, in če kdo trdi, da to ni res, je takega mnenja verjetno zato, ker si ni ničesar prebral. Kar smo prej naključno delali z mutacijskim žlahtnjenjem, se zdaj ciljno dela z novo tehnologijo preurejanja genoma. Znamo najti gen, ki nam povzroča škodo, in ga izključiti. To se uporablja tudi pri zdravljenju ljudi.«

Renata Puc z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prepričana, da bomo morali počakati še kar nekaj let »preden bomo videli dolgoročne učinke GSO na okolje in ljudi – če seveda obstajajo.« Ob tem je zagovornikom očitala, da na »nekatere pomisleke, ki se pojavljajo glede GSO, ne odgovarja zadovoljivo.«

Vodja Sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Anton Jagodic je izpostavil, da naša država močno podpira ekološko kmetijstvo, in se strinjal s sogovorniki glede uveljavljanja previdnostnega pristopa. Darja Teržan, vodja strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia, je predstavila njihov poslovni model, ki temelji na proizvodih brez GSO. »Odločili smo se, da jih v naši pridelavi nočemo. Zavzeli smo jasno stališče. Nismo odkrivali tople vode, saj  te standardi v Evropi že obstajajo,«  je poudarila. Vlado Auguštin s Čebelarske zveze Slovenije je nasprotovanje GSO orisal s primerjavo, da je nekoč stroka promoviral tudi kostno moko, za katero pa se je kasneje izkazalo, da povzroča bolezen norih krav.

Dr. Boštjan Petelinc z Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je med drugim izpostavil nekaj dejstev, povezanih z GSO v Sloveniji: »Luka Koper je eno izmed glavnih pristanišč za uvoz krme v Evropi; govorimo o okoli 600.000 ton, od katerih približno desetina ostane v Sloveniji.«

 

Zakonodaja, ki jo je Evropski parlament na področju GSO sprejel lansko leto

Evropski parlament januarja lani sprejel zakonodajo, ki državam članicam EU omogoča, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih rastlin z razlogom varovanja okolja. Oktobra lani pa je Parlament zavrnili predlog uredbe, ki bi državam članicam EU omogočila, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil ali krme, saj takšne zakonodaje ne bi mogli ustrezno izvajati in bi povzročila uvedbo mejnih kontrol med državami, ki so za in proti GSO.