skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
14/03/2017

Konferenca o transportu in turizmu v Portorožu

Na Fakulteti za turistične študije - Turistica je v petek, 10. marca, potekala konferenca »Transport in turizem, priložnosti in pasti«. Sodelovala sta evropska poslanca Wim van de Camp in Patricija Šulin, člana Odbora za promet in turizem.

Video posnetek konference najdete na: http://bit.ly/TransportTurizem_video_Panel1 (Panel 1 - Transport), http://bit.ly/TransportTurizem_video_Panel2 (Panel 2 - Turizem).

Fotografije so dostopne na: http://bit.ly/EPSLO_RDF_Portoroz_SLIKE    

Na konferenci, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, so poleg evropskih poslancev Wima van de Campa in Patricije Šulin, sodelovali različni strokovnjaki s področja prometa in turizma.

Na prvem panelu z naslovom Evropsko transportno omrežje: Priložnosti in ovire za Primorsko regijo, ki je sledil otvoritvenim nagovorom Klemna Žumra, vodje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, Petra Bossmana, župana Občine Piran in Janeza Mekinca, dekana Fakultete za turistične študije Turistice, so zbrane govorke in govorci v razpravi odprli vprašanja v povezavi z integracijo Slovenije v transportno omrežje EU ter o pomenu infrastrukture za razvoj Primorske regije.

»Smo tranzitna država, vendar tranzit ni nekaj slabega, če ga pravilno urediš. V Sloveniji žal ni tako,« je uvodoma dejala evropska poslanka Patricija Šulin ter izpostavila, da je težava v slovenskem prometu predvsem sistem železniških povezav z manjkajočim drugim tirom. »Evropskih sredstev je veliko. Potrebno je zanje zaprositi in izpolnjevati pogoje,« je dejala. Navedla je tudi dva ključna razloga, zakaj izgradnja drugega tira teh sredstev ni bila deležna, in sicer je šlo za manjkajoče gradbeno dovoljenje in neustrezno finančno konstrukcijo.

»Obstaja devet evropskih koridorjev. Koper je povezan z dvema od njih, kar mu daje zelo strateški položaj, s čimer je lažje priti do evropskih sredstev. Vendar pa ne smete postati odvisni od evropskih sredstev,« je dejal Wim van de Camp, evropski poslanec iz Nizozemske, ki deluje tudi kot poročevalec o izvajanju bele knjige o prometu EU. Kot  pogoje, ki so ključni za pridobitev evropskih sredstev, je navedel sposobnost pridobivanja zaslužka, kar je bistvenega pomena pri zasebnih podjetjih, ter sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

»Mi smo projekte, ki vračajo denar, naredili, torej avtoceste. Ostali so projekti, kot je na primer zelenitev prometa, torej železnice in zmanjševanje toplogrednih plinov. To vse stane, ne vrača pa denarja,« je dejal Matjaž Vrčko z Ministrstva za infrastrukturo.

»Potrebujemo železniške povezave, če želimo rasti. Po letu 2020 potrebujemo nov tir. Če ga ne bo, se bojimo, da bodo blagovni tiri šli drugam,« je opozorila Maša Čertalič, vodja strateškega razvoja v Luki Koper. »Če bo drugi tir operativen šele leta 2025, mora biti zagotovljeno, da bo obstoječi tir do takrat še operativen, nadgrajen. Dnevno vidimo, da je ta tir zasičen,« je še dodala.

»Kaj je razlog, da po 25 letih drugega tira ni? Gre za lobije, ki bodo mastno zaslužili. Nekateri pravijo da je vreden milijardo. Tem ljudem je treba stopiti na prste in jim onemogočiti, da bi naši državi škodovali,« je dejal Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet.

 

Drugi panel Turizem: Smernice za zeleno prihodnost je obravnaval trajnostni razvoj v povezavi s Strategijo za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu Evropske komisije, z varstvom okolja in gospodarsko rastjo ter v povezavi z ohranitvijo konkurenčnega položaja Slovenije in primorske regije na evropskem trajnostnem turističnem trgu.

»Občina Piran dobro trži svoje dejavnosti, vendar je še kar nekaj neiztrženih potencialov. Izpostavila bi zlasti kulturni turizem in turizem kulturne dediščine. Tudi za kolesarstvo je veliko priložnosti na obali,« je v začetku drugega panela dejala evropska poslanka Šulin.

»Najprej je promet. Če želite dober turizem, potrebujete dobre povezave,« je dejal Van de Camp. »V tej regiji imate mnogo prednosti. Če vas primerjam denimo z Benetkami, lahko trdim, da ste fleksibilni za ustvarjanje trajnostnega turizma in vaši turisti zato postanejo tudi zahtevni,« je še dejal.

»Na trajnostnem konceptu temelji slovenska strategija,« je menila Urška Križman Vižintin iz agencije IstraTerra ter še dodala, da je ob tem potrebno dati še večji poudarek lokalnim doživetjem, hrani in izkustvom.

»Prizadevamo si, da bi 30 odstotkov obale vključili k zeleni infrastrukturi. Če bi vsaka država sledila temu, potem lahko resnično govorimo o trajnostnem razvoju,« je med drugim dejal Iztok Škerlič, direktor Zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte.

Beseda je tekla tudi o delitveni ekonomiji in digitalizaciji turizma, govorci pa so se dotaknili zlasti vprašanja oddajanja sob in stanovanj preko sistema Airbnb. »To pa že malo presega definicijo delitvene ekonomije, kajti mnogi ponudniki to storitev počnejo popolnoma profesionalno,« je poudarila Mateja Tomin Vučković z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

»Airbnb nima nič skupnega z delitveno ekonomijo. Digitalizacija turizma, kot denimo booking.com, je dobrodošla, z delitveno ekonomijo pa moramo biti previdni,« je svoje razmišljanje zaključil Wim van de Camp.