skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 
10/02/2016

Pomen in vloga EU vsebin v slovenskem izobraževalnem sistemu

Informacijska pisarna EP v Sloveniji je v sodelovanju s FDV izvedla strokovni posvet o pomenu in vlogi vsebin EU v slovenskem izobraževalnem sistemu. Evropska poslanca Tanja Fajon in dr. Igor Šoltes kot tudi drugi sodelujoči so bili enotni, da je EU vsebin v slovenskem izobraževalnem sistemu premalo.

 

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D) je v svojem nagovoru izpostavila ravnodušnost in nepoznavanje EU. “Obstaja veliko napačnih predstav in mitov o EU, predvsem kadar stvari ne gredo po načrtih,” je dejala. Učitelje je pozvala k vključitvi več evropskih tematik v učne načrte in poudarila, da so evropski poslanci vedno pripravljeni prispevati k oblikovanju močnejše evropske identitete pri mladih.

 

Dr. Igor Šoltes (Zeleni) je dejal, da je najhuje, ko začne padati kritično mišljenje. “Zato je izjemno pomembno, da mladi ne postanejo samo izvrševalci, temveč tudi oblikovalci.” Poudaril je pomen načina podajanja EU vsebin in pozval, na se mladim znanje podaja skozi aktivnosti in igro, da bodo lahko začutili, kaj je Evropa in kakšne možnosti imajo.

 

Vodja Informacijske pisarne EP v Ljubljani Klemen Žumer je poudaril, da sprejeta zakonodaja v Bruslju posredno ali neposredno vpliva na vse evropske državljane, zato naj se mladi zgodaj seznanijo z delovanjem EU in postanejo njeni aktivni državljani.

 

Konrad Fuhrmann iz Direktorata za kulturo in izobraževanje Evropske komisije je kot gonilo napredka izpostavil kulturo in večjezičnost. Predlagal je, da bi namesto enotne evropske zgodovine raje učili perspektive posameznih držav članic o zgodovinskih dogodkih.

 

Gregor Mohorič z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je predstavil slovenski šolski sistem, ki nudi evropske vsebine osnovnošolcem v 7. razredu v okviru predmeta etika in družba, nato pa se to izobraževanje zaključi. Dejal je, da je odgovornost vsakega učitelja, da to evropsko dimenzijo širi znotraj svojih predmetov. Zato je izredno pomembno dodatno izobraževanje učiteljev.

 

Dr. Damjan Lajh, profesor na Fakulteti za družbene vede, je izpostavil veliko razpršenost aktivnosti in projektov, med katerimi pa ni prave povezave. Evropska unija po njegovem ne sme biti predstavljena kot ideologija, ampak je treba spodbujati kritično mišljenje med mladimi.

 

Tudi dr. Alenka Flander iz Centra RS za mobilnosti in evropske programe izobraževanja in usposabljanja je bila mnenja, da je treba izobraževanje začeti pri učiteljih, če želimo doseči dolgoročni učinek.  Sicer pa vidi med slovenskimi šolami veliko interesa, ki se zrcali tudi v dobri izkoriščenosti evropskih sredstev za te namene.

 

Nataša Šip s predstavništva Evropske komisije je kot uspešna projekta med drugim izpostavila projekta »EU back to school« (pobuda, da se uradniki EU vrnejo v svoje matične srednje šole in preko svoje osebne zgodbe predstavijo EU) in delavnico za prevajanje, ki ju izvajajo po slovenskih srednjih šolah.

 

Janez Škulj iz Zavoda za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) je izpostavil pomanjkanje politične socializacije v Sloveniji – mladi nimajo odnosa do političnih strank. “Ko govorimo o EU, velikokrat ostajamo pri tehnikalijah, ne upoštevamo pa vrednostnega sistema. Potrebno je spodbuditi mlade, da se političnih zadev lotevajo s srcem,” je povedal.

 

Tina Hočevar iz Mladinskega sveta Slovenije pa je v svojem nagovoru poudarila strukturiran dialog z mladimi, predstavniki akademske skupnosti, vladnimi organi in ostalimi akterji