skip to content

Piškotki na spletni strani EU

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite.

Nadaljuj
 
 
 

Organizacija EP

Kako je organiziran Evropski parlament?

Evropski parlament
Evropski parlament

Sedež in kraji delovanja

Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, vendar deluje v treh krajih: v Strasbourgu, Bruslju in Luksemburgu. Razlogi za to so zgodovinski, saj evropske institucije že od ustanovitve dalje delujejo v treh mestih. V Strasbourgu, simbolu francosko-nemške sprave, je tudi sedež Sveta Evrope, od leta 1952 dalje pa se v tem mestu odvija večina zasedanj EP.

V protokolu Amsterdamske pogodbe iz leta 1997 je zapisano: "Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, kjer poteka dvanajst mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunskim. Dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju. Odbori Evropskega parlamenta se sestajajo v Bruslju. Generalni sekretariat Evropskega parlamenta in njegove službe ostajajo v Luksemburgu. Iz praktičnih razlogov pa del uradnikov in sodelavcev političnih skupin dela v Bruslju."

Poslanci se tako vsak mesec sestanejo na teden dni trajajočem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, medtem ko nekaj krajših zasedanj poteka tudi v Bruslju.

Predsedovanje, predsedstvo, konferenca predsednikov

Predsednik vodi vse dejavnosti EP in njegovih organov. Predseduje plenarnim zasedanjem, sejam predsedstva in konferenci predsednikov. Predstavlja EP v njegovih zunanjih odnosih in predvsem v mednarodnih odnosih.

Predsedstvo je upravni organ za vodenje ustanove, pristojen za proračun Parlamenta in administrativna vprašanja, za kadrovske in organizacijske zadeve. Sestavljajo ga predsednik in štirinajst podpredsednikov ter pet kvestorjev, ki imajo posvetovalno vlogo. Kvestorji so zadolženi za administrativna in finančna vprašanja, ki neposredno zadevajo poslance.

Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Kot organ političnega vodenja Parlamenta konferenca predsednikov določa pristojnosti in število članov parlamentarnih odborov ter delegacij, odloča o sedežnem redu v sejni dvorani, pripravlja razpored in dnevni red plenarnih zasedanj. Preučuje priporočila Konference predsednikov odborov v zvezi z delom odborov in dnevnim redom zasedanj.

Politične skupine

V sejni dvorani poslanci niso razporejeni glede na svojo nacionalno pripadnost, temveč glede na pripadnost politični skupini. Danes je v EP osem političnih skupin in skupina "samostojnih" poslancev.

Večina poslancev pripada določeni politični skupini. Poslance lahko pripada le eni politični skupini. Nekaj poslancev pa ne pripada nobeni skupini. To so samostojni poslanci. Politična skupina mora biti večnarodnostna in mora imeti določeno minimalno število članov. V politično skupino v Evropskem parlamentu se lahko poveže najmanj 20 evropskih poslancev iz vsaj šestih držav članic.

Trenutno je v EP sedem političnih skupin, in sicer: Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice, Skupina neodvisnosti/demokracije in Skupina združenje za Evropo narodov. Vsaka skupina ima predsednika, predsedstvo in sekretariat.

Pred glasovanjem na plenarnem zasedanju politične skupine z vidika svoje politične usmeritve preučijo poročila parlamentarnih odborov in pogosto vložijo predloge sprememb. Prav tako imajo ključno vlogo pri oblikovanju dnevnega reda plenarnih zasedanj.

Parlamentarni odbori

Poslanci so dejavni v parlamentarnih odborih in delegacijah: so njihovi člani ali namestniki. Seje parlamentarnih odborov potekajo v Bruslju, in sicer dva tedna v mesecu, en teden pa je namenjen sejam političnih skupin.

Parlamentarni odbori, trenutno jih je dvajset, pripravljajo plenarna zasedanja Evropskega parlamenta. Odbori pripravljajo in sprejemajo poročila o zakonodajnih predlogih in pripravljajo poročila o pobudah. Pripravljajo tudi mnenja za druge parlamentarne odbore.

Vsak odbor imenuje predsednika in podpredsednike in ima na razpolago svoj sekretariat.

Poleg stalnih parlamentarnih odborov lahko Parlament ustanovi tudi začasne in preiskovalne odbore.

Skupni parlamentarni odbori vzdržujejo odnose s parlamenti držav kandidatk za članstvo v EU, medparlamentarne delegacije pa s parlamenti tretjih držav.

Generalni sekretariat

V Generalnem sekretariatu, ki ga vodi generalni sekretar, je zaposlenih približno 4000 uradnikov, ki so bili izbrani na javnih razpisih v vseh državah članicah. Politične skupine in poslanci imajo lastne sodelavce in pomočnike.

Zaradi številnih prevajalcev in tolmačev poteka delo EP v vseh uradnih jezikih Unije: v angleščini, bolgarščini, češčini, danščini, estonščini, finščini, francoščini, grščini, italijanščini, irčšini, litovščini, latvijščini, madžarščini, malteščini, nemščini, nizozemščini, poljščini, portugalščini, romunščini, slovenščini, slovaščini, španščini in švedščini.

Tako se Evropski parlament sooča z velikimi zahtevami zaradi večjezičnosti in zato kar tretjina zaposlenih dela na področju prevajanja, pri čemer omejitve predstavljajo tudi različne lokacije dela. Stroški delovanja Evropskega parlamenta znašajo 2,6 evra na prebivalca Unije letno, kar je 1,2 odstotka skupnega proračuna Unije.

Zasedanja in razprave EP so odprta za javnost. Sklepi, stališča in razprave so objavljeni v Uradnem listu EU (Official Journal of the European Union).