30/06/2014
 

"Poletna izdaja spletnih novic Evropskega parlamenta"

Če ne vidite vsebine, kliknite tukaj
 

Teme 141. številke:

  • Plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, Evropskega parlamenta - Strasbourg, 1. do 3. julij
  • Koraki, ki sledijo volitvam Evropskega parlamenta
  • Sestajanje političnih skupin v Bruslju
  • Nekaj zanimivosti v sestavi novega Evropskega parlamenta
  • Več Evrope – več Slovenije
  • Izbrano na EuroparlTV
 

Pozdravljeni v poletni ediciji Spletnih novic, ki jih za vas pripravlja Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Pretežni del številke tokrat namenjamo plenarnemu zasedanju, ki bo od 01.do 03. julija potekalo v Strasbourgu. Prva naloga novega sklica je izbira predsednika Evropskega parlamenta, na tokratni seji pa bodo podporo dobili tudi podpredsedniki in kvestorji. Evropski parlament se bo prav tako seznanil s prednostnimi nalogami italijanskega predsedovanja Svetu EU.

Teden, ko bodo v poslanske klopi plenarnega zasedanja v Strasbourgu sedli novoizvoljeni poslanci
 

Plenarno zasedanje Evropskega parlamenta - Strasbourg, 1. do 3. julij 2014

Volitve predsednika Evropskega parlamenta
Prva točka konstitutivnega zasedanja novega Evropskega parlamenta v torek, 1. julija ob 10. uri, bodo volitve predsednika. Sejo bo v skladu s členom 14 Poslovnika EP vodil začasni predsednik Gianni Pittella, ki je bil vnovič izvoljen v Parlament.

 
Več
 
Poslovnik
 
Ozadje (v angleščini)
 

Volitve podpredsednikov in kvestorjev
Po izvolitvi predsednika bodo poslanci volili 14 podpredsednikov in pet kvestorjev Parlamenta. Prvi krog volitev podpredsednikov se začne v torek ob 12:30, če bo dotlej že izvoljen predsednik Parlamenta

 
Več
 

Razprava o zaključkih Evropskega sveta
V sredo dopoldne bodo poslanci s Hermanom Van Rompuyom, predsednikom Evropskega sveta, in predsednikom Komisije, Josejem Manuelom Barrosom, razpravljali o zaključkih vrha voditeljev vlad in držav članic Unije v Ypresu in Bruslju 26. in 27. junija.

 
Več
 
Evropski svet (26. In 27. junij 2014) – obrazloženi osnutek dnevnega reda:
 
Kaj je predsedstvo Sveta EU?
 

Zaključek grškega in začetek italijanskega predsedovanja Svetu EU
Italijanski premier Matteo Renzi bo poslancem v sredo ob 15. uri predstavil prednostne naloge polletnega predsedovanja Svetu EU, ki ga Italija prevzema 1. julija.

 
Več
 

Oblikovanje parlamentarnih odborov
Parlament bo v sredo ob 13:30 glasoval o številu in razporeditvi sedežev v 20 stalnih odborih.

 
Več
 
Napovednik zasedanja
 
Prenos zasedanja v živo
 

Koraki, ki sledijo volitvam Evropskega parlamenta

  • 1. – 3. julij – konstitutivna seja Evropskega parlamenta – novo izvoljeni poslanci uradno prevzamejo mesta v Parlamentu
  • 14. – 17. julij – plenarno zasedanje Parlamenta – glasovanje o predsedniku Evropske komisije
  • September – zaslišanje kandidatov za komisarje
  • Oktober (še ni potrjeno) – Parlament potrjuje (glasuje) o celotni Komisijo
  • 1. novemeber –komisarji nastopijo svoj mandat

  Sestajanje političnih skupin v Bruslju

 

Zadnji dan, namenjen sestavljanju političnih skupin, ki bodo lahko sodelovale na konstitutivni seji novega Parlamenta, je bil 24. junij. Že oblikovane skupine so razpravljale o raznovrstnih temah, vključno s plenarnim zasedanjem, ki se začenja jutri in na katerem bo izbran novi predsednik Evropskega parlamenta. Volitve predsednika v EP bodo v torek, 1. julija. Politične skupine v Parlamentu igrajo osrednjo vlogo, saj se preko njih sestavlja večina pri glasovanju o zakonodaji, proračunu in pri drugih vprašanjih. Prav tako igrajo pomembno vlogo pri postavljanju dnevnega reda in pri izbiri predsednika Parlamenta ter drugih vodilnih funkcionarjev.


Politične skupine v Parlamentu predstavljajo različne poglede ljudi na Evropo
 
 
Politične skupine
 
Tekmovanje za večji vpliv: politične skupine v Evropskem parlamentu
 

  Nekaj zanimivosti v sestavi novega Evropskega parlamenta

 

Moški še vedno prevladujejo v Evropskem parlamentu, teh je v zadnjem sklicu 63 odstotkov, žensk pa 37odstotkov, vendar se slika iz volitev v volitve izboljšuje. Največ žensk je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih na Malti (66,67 odstotkov), najmanj pa v Litvi (zgolj 9,09 odstotkov). Najstarejši poslanec Emmanouil Glezos prihaja iz Grčije. Rojen je bil leta 1922 in šteje 91 let, najmlajši pa je 26 letni danski poslanec Primdahl Vistisen, rojen leta 1987. Več kot 50 odstotkov poslancev je bilo ponovno izvoljenih, največ v Nemčiji, skoraj 70 odstotkov. Največ novoizvoljenih poslancev pa prihaja iz Grčije, kjer ni bil izvoljen noben poslanec prejšnjega sklica.


Več (v angleščini)
 
 

  Več Evrope – več Slovenije

 

Vabimo vas na zaključni dogodek projekta Več Evrope – več Slovenije, ki bo v ponedeljek, 30. junija 2014, ob 13. uri v veliki sejni sobi Ministrstva za zunanje zadeve.
Ključne dosežke projekta, ki je s pomočjo javnih posvetov in spletnih razprav spodbujal vključevanje javnosti v pripravo stališč Slovenije glede prihodnosti EU, bodo predstavili: Karel Erjavec, minister RS za zunanje zadeve; Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Boštjan Lajovic, direktor Urada RS za komuniciranje; Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo. Projekt Več Evrope – več Slovenije je ena izmed akcij partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado RS in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.


Povzetke razprav o prihodnosti Evropske unije lahko najdete na spletni strani projekta
 
 
Svojo udeležbo potrdite tukaj
 

Izbrano na EuroparlTV

  V iskanju socialne Evrope

 

Kriza in varčevanje besnita naprej in vse pogosteje slišimo pozive k več socialne Evrope. A kakšna je videti socialna Evropa in na koga meri? Pridružite se naši raziskavi!


Poglej video >>
 
 

  Mala in srednje velika podjetja oživljajo gospodarstvo

 

Mala in srednje velika podjetja veljajo za žarišča rasti in inovacij, Evropi zagotavljajo več kot dve tretjini zaposlitev in pomagajo zajeziti val brezposelnosti.


Poglej video >>
 
 

  Milijoni beguncev brez domov

 

Za begunce, ki so bili domovino prisiljeni zapustiti zaradi vojne, preganjanja in drugih grozodejstev, je lahko pot v Evropo ravno tako pogubna.


Poglej video >>
 
 

Manja Toplak
tiskovna predstavnica
Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji
+386 1 2528 842
manja.toplak@ep.europa.eu