skip to content

 
 
 

Evropski parlament za mlade

Tanja Fajon

 

 

 

 

»Mladi: večinski lastniki prihodnosti

Ko razmišljam o današnji generaciji mladih v Sloveniji in drugih državah Evropske unije (EU), se pogosto sprašujem, kdo ima 'večji' prav: mladi, ki trdijo, da so brez priložnosti, zlasti na trgu delu, ali ostali, ki so mnenja, da so mladi premalo angažirani in aktivni, preveč apatični in pogosto brezposelni. Enoznačnega odgovora verjetno ni, sta pa vsekakor dve strani in obe sta za razumeti.

Po eni strani so današnji mladi, vzgajani v duhu enakosti in v obdobju, ko je bila služba praktično nekaj samoumevnega, zmedeni na trgu dela, kjer kraljuje kapitalizem, zmaguje najboljši, kjer tekmovalnost postavlja pravila igre, iznajdljivost pa je nagrajena. »Če so pa starši rekli, naj grem študirat in bom takoj po faksu dobil službo in dostojno plačo?!« se sprašujejo v časih, ko tudi naziva magisterij in doktorat ne garantirata službe, kaj šele dolgoročne in dobro plačane službe!

Po drugi strani imam občutek, da so mladi danes v povprečju odraščali v izobilju; da jim je bilo vse dano, da se niso zares borili za nekatere pravice in zato se pomena vseh ugodnosti, ki jim ponuja EU niti ne zavedajo. V pogovorih z mladimi pogosto poudarjam, da prosto gibanje in možnost prebivanja, šolanja, študija in dela znotraj 28 držav članic ni samoumevno! Sama sem imela priložnost živeti v ‘prestolnici’ EU, Bruslju, ko je Slovenija postajala članica unije, in cenim možnosti, ki jih ponujajo stiki z različnimi kulturami in jeziki, ter izzive, ki se ob tem porajajo.

Slaba usklajenost izobraževalnega sistema s potrebami trga dela je vsekakor deloma vplivala na zaskrbljujočo brezposelnost mladih, ki smo ji priča v Evropi danes. A ne glede na to je moje mnenje, da je evropsko izobraževanje primerjalno gledano, torej na globalni ravni, kakovostno in v duhu tradicije socialne države tudi vsem dostopno.

Program Erasmus+ kaže, da v EU izobraževanju, športu in mladinskim dejavnostim posvečamo dosti pozornosti: do leta 2020 bomo namenili 14.7 milijard evrov namenili za izboljšanje zaposljivosti mladih in izobraževalnega sistema, s temi sredstvi bomo modernizirali tudi področje športa. Shema »Jamstvo za mlade«, s katerim se mladim do 29 let omogoča, da v štirih mesecih po prijavi med brezposelne pridobijo zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje, je še en del rešitve, ki smo ga lani sprejeli v okviru EU.

Nova delovna mesta za mlade bomo v EU dosegli zgolj s sočasnim zagonom gospodarstva, z oblikovanjem specifičnih programov, kot je shema Jamstvo za mlade in s premišljeno reformo izobraževalnega sistema. A vendar je treba poudariti, da gre pri reformi izobraževalnega sistema, in njegovi kar se da dobri usklajenosti s trgom dela, za dolgoročni proces, in da bomo potrebovali še nekaj časa in še veliko uspešnih rešitev za zmanjšanje števila brezposelnih mladih.

Predvsem pa menim, da potrebujemo premik v načinu razmišljanja. Dragi mladi, namesto (pre)velikih pričakovanj, imejte (pre)velike ambicije in načrte; namesto študija zaradi diplome kot take, študirajte zaradi znanja in veščin, na študijski poti pa poskusite pridobiti čim več praktičnih izkušenj; ne čakajte na svetovalce, da vam pomagajo ugotoviti, kaj bi radi počeli v življenju, poskusite to ugotoviti sami. Podajte se v boj proti brezposelnosti, odločno, vztrajno in ostro! Z ustvarjalnostjo in prilagodljivostjo ste nedvomno del rešitve, kajti naša družba stavi na vas. Prihodnosti brez mladih ni. Prihodnosti ne gre ustvariti po vaši meri, vi se pa lahko prilagodite po meri prihodnosti. V tem primeru smo mi, krojači sedanjosti in delno tudi prihodnosti, in vi, večinski lastniki prihodnosti, zmagovalci.

 

 

NAZAJ