skip to content

 
 
 

Evropski parlament za mlade

Franc Bogovič

 

 

 

 

»Mladi, bodite pogumni, ustvarjalni in optimistični, zanesite se najprej na svoje lastne znanje in roke.«

Mladost!

Še danes se počutim mladega, tako kot vi, dragi mladi državljanke in državljani Slovenije, mladi Evropejke in Evropejci. Čeprav po izkušnjah čutim in po svojih letih predobro vem, da sem od študentskih let do danes prehodil že maratonsko pot, si potolkel kolena ob marsikateri oviri, a tekel naprej, in še danes ne stojim na miru.

Nikoli in v nobenem obdobju ni lahko biti mlad. In časovna obdobja so skozi čas za mlade, pa tudi za ostale generacije, zelo različna. Ni lahko biti ne mlad, ne star. Ne človek srednjih delovnih let, ko si v ustvarjalni fazi, z vso močjo delovne in miselne sposobnosti, ko skrbiš zase in za svojo družino, dom, in ko rešuješ marsikatere izzive tako profesionalno kot družbeno angažirano.

Sam si kot mladinec niti predstavljati nisem znal, da mi bo država kot mladincu, karkoli poklonila. Vedel sem le, da je usoda v mojih rokah, in da moram pridno in trdo delati. Doma, na domači zemlji, in v šoli. Tega, da bom dober gospodar na domači zemlji, ob domačem ognjišču, me ni naučil šolski sistem, preživetja in dela me je naučilo življenje samo v najzgodnejših dneh, pa tudi družina.

Danes nisem več rosno mlad. Sem pa, to pa lahko rečem, mlad oz. mladosten dedek, in hkrati še vedno oče najstnika, maturanta, najmlajšega od treh otrok. Vseeno, ko razmišljam o tem, kaj je danes drugače za mlade, kot je bilo nekoč, ko smo bili mladi v moji generaciji, vidim in vem, da je mladim vselej težko.

Danes lahko govorimo o tem, kaj vse mora država storiti za mlade, kakšne vse programe mora EU napisati, razpisati … Osebno pa sem prepričan, o dvojem. Prvič, da morata tako Evropa, kot naša Slovenija, mlade še aktivneje postaviti v ospredje svojih politik. In drugič, da morajo mladi tudi sami biti maksimalno pogumni in delovni ter poiskati ter ustvarjati svoje priložnosti.

Žalostno je dejstvo, da je v Evropski uniji skoraj 14 milijonov mladih, ki niso zaposleni in niso vključeni v noben program izobraževanja ali usposabljanja (t. i. »NEET«). Tudi podatek, da kar cca. 27 milijonov mladih Evropejk in Evropejcev dandanes tvega revščino, je izredno zaskrbljujoč. Evropska komisija je zato na področju mladih za leto 2016 med svoje ključne prednostne naloge uvrstila spodbujanje večje socialne vključenosti mladih, participacije mladih v demokratičnem življenju in lažji prehod iz mladosti v odraslost (predvsem na trg dela), poseben poudarek pa daje tudi na skupine mladih, ki tvegajo marginalizacijo, mladih brezposelnih, ki poleg tega niso vključeni tudi v nobeno obliko izobraževanja ali usposabljanja, ter mladih migrantih. Kako je to slednje pomembno, nam kažejo tudi podatki o visoki nezaposlenosti mladih v velikih evropskih metropolah, kot sta denimo Bruselj in Pariz, kjer je odstotek nezaposlenosti med mladimi migranti oz. potomci migrantov iz denimo arabskega dela sveta, še mnogokrat večji. Mladi, brez perspektive in z občutkom socialne izključenosti, čeprav rojeni v Evropi, se tudi zaradi odsotnosti drugih alternativ zanje hitreje zatečejo k radikalnim idejam, žal tudi takšnim, kot je terorizem, čemur smo bili kruto priča lani jeseni v Parizu in pred kratkim v Bruslju.

Evropa bo tudi v luči teh spoznanj morala v prihodnje narediti še več, da bo mladim evropskim državljanom zagotavljala boljše pogoje, predvsem pa delovna mesta, s katerim se bodo mladi lahko uresničili in se tudi postavili na noge samostojnega življenja.

Sam sem vedno med tistimi, ki trdim, da mora država spodbujati okolje in okoliščine, v kateri bodo mladi imeli perspektivo: da bodo dobili službe, da bodo s svojim znanjem in sposobnostmi ostajali v domovini, na domači, rodni zemlji, in svojo energijo vlagali v našo družbo, da bodo lahko prišli do stanovanja in si ustvarili družino, ki jo bodo lahko tudi dostojno preživeli. Vedno trdim, da je država dolžna zagotavljati te osnovne predpogojem mladim ljudem. Tudi EU.

Ampak hkrati vem, da je marsikaj odvisno tudi od vas mladih, koliko teh priložnosti, četudi so skromne, boste zagrabili. In tudi, če vam priložnosti niso dane, kako se boste borili zanje. Vi ste srce prihodnosti, za katero ste tudi sami so-odgovorni.

Bodite pogumni, ustvarjalni in optimistični, zanesite se najprej na svoje lastne znanje in roke, jaz pa vam obljubim, da bom še naprej kot evropski poslanec delal vse, da vam bodo tudi okoliščine vendarle še bolje naklonjene – tako v EU kot v Sloveniji.

Po dveh letih dela v Evropskem parlamentu, pa sem še toliko bolj prepričan, da imamo v Sloveniji vse priložnosti, tako za gospodarski razvoj, nova delovna mesta, kot za okoliščine, kjer bomo lahko ustvarjalno živele vse generacije. Le delati moramo vsi skupaj še malo bolj v skupno dobro in se manj kregati.

Z vidika delovnega mesta v Bruslju pa sem še bolj ponosen na Slovenijo in na dejstvo, v kako lepi državi živimo. Tega se moramo Slovenci bolj zavedati.

 

NAZAJ