#EvropejciProtiCOVID19

Alberto je vedno delal za dobro svoje skupnosti. Kot pridelovalec ekološke hrane je prebivalce mesta Laguna de Negrillos v španski provinci León oskrboval s kakovostno hrano. Njegov vsakdan se zaradi covida-19 ni prav dosti spremenil. Morda le v eni stvari: delati je začel še ob nedeljah, njegov trud pa so opazili tudi drugi, celo Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. „Delali smo kot običajno, vendar smo z drugimi kmeti pomislili, da bi lahko odgovornim pomagali pri razkuževanju ulic in drugih javnih površin, kjer se širijo okužbe,“ pove Alberto. Zamisel so predstavili vladi, ki jim je dala potrebne smernice. Kmalu zatem je Alberto zbral skupino prostovoljcev. Prepričal jih je s preprostim sporočilom: „Če lahko skupaj obvarujemo starejše prebivalce pred okužbo, potem to moramo storiti.“ Kjer je bilo mogoče, so prostovoljci površine razkuževali s pomočjo traktorjev, preostanek dela pa so opravili peš. Dokazali so, kako zelo so predani svoji skupnosti.

S pandemijo se je spremenila večina stvari, ki so nam bile samoumevne, na primer nakupovanje živil. Kako do hrane, ko veljajo omejitve gibanja in je večina trgovin zaprtih? Meščanom Rima je pri tem pomagalo združenje Centro Agroalimentare Roma. Eden od članov združenja je povedal, da se je povečalo povpraševanje po sadju in zelenjavi: „Lokalne tržnice so ostale odprte, zato smo lahko ljudi, ki so ostali doma, oskrbovali z osnovnimi lokalnimi izdelki.“ A ne le to. Ko so ugotovili, da nekateri prebivalci nimajo možnosti za nakup kakovostne hrane, so se člani združenja povezali z lokalnimi skupinami in ponudniki storitev. Samo v marcu in aprilu so podarili dva milijona obrokov hrane. Na spletu lahko objave o njihovem delu najdete pod ključnikom #TogetherWeWillDoThis. Delo združenja pa je izpostavila tudi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

Younes dela z otroki, ki potrebujejo pomoč pri šolanju, in jim pomaga poiskati primerno šolo. Njegovo delo v okviru projekta „Hidžra va himaja“ je bilo pomembno že pred krizo, v času pandemije covida-19 pa je postalo še zahtevnejše. Eden od otrok, vključenih v projekt, je tudi Brooks. Star je 10 let, Younes pa mu pomaga od februarja. Kljub omejitvam gibanja se je poleti učil francosko. „Dobil sem tablico z internetno povezavo. Lahko sem delal domačo nalogo, kot moji prijatelji, Younes pa mi je pomagal tudi pri učenju,“ veselo pove. Younes pravi, da je zaradi krize njegovo delo še pomembnejše: „Otrokom smo pomagali prek spleta in po telefonu. Nudili smo jim tudi telefonsko psihosocialno pomoč.“ Poleg tega projekta sta Evropska unija in UNICEF enega od programov namenila izboljšanju pravic in samostojnosti mater samohranilk. S programom, ki ga financira Unija, Nacionalni inštitut za solidarnost sedaj podpira 250 mater samohranilk, ki jih je prizadela kriza. Nekateri od otrok so še dojenčki.

V času krize smo vsi kdaj potrti. Razlogov za obup je veliko – omejitve gibanja, izguba službe, spremembe pomembnih načrtov ali, kar je najhujše, smrt prijateljev ali družinskih članov zaradi okužbe z virusom. A nečesa ne smemo pozabiti: nekateri izmed nas so morali podobne ovire premagovati že pred pandemijo. Alexander, Benny, Johannes, Orazio in Sarah iz Nemčije vedo, kaj je kriza. Invalidnost je del njihovega življenja. Odločili so se, da nas bodo skušali razvedriti z novo pesmijo njihove skupine RolliGang. Pesem pravi takole: „Le človečnost je prava pot. Pravi junaki so tisti, ki jim je mar za druge.“ To je hvalnica dobroti, upanju, pravičnosti in enotnosti požrtvovalnih ljudi po vsej Evropi. Pesem z naslovom „Wir schaffen diese Krise“ („Skupaj zmoremo“) lahko poslušate na kanalu YouTube.

V Zagrebu je bilo marca res težko. Enako kot drugod je nepričakovano udaril covid-19, nato pa je mesto stresel še hud potres. Stare stavbe so bile popolnoma povsem uničene, javni promet se je ustavil in mnogo ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Danijela se je v teh razmerah odločila pokazati nekaj pozitivnega. „V naši državi ženske nesebično razdajajo svoje znanje in čas ter se prostovoljno udejstvujejo v različnih družbenih akcijah. O njih govori moj film ’Women can do it! V njem predstavljam tri ženske, ki med epidemijo koronavirusa (od 24. aprila do 10. maja) pomagajo svoji skupnosti. Govori o tem, kako so pomagale ljudem v največjih težavah in bile v oporo tistim, ki so bili v tem težkem času v najhujši stiski,” pove avtorica. Njen 22-minutni dokumentarec je objavljen na Youtubu.

Za evropske gostince je bil čas epidemije kot razburkano morje. Lastnica restavracije “El Llar de Viri” je med karanteno v Španiji to izkusila na lastni koži. „Odločitev o zaprtju lokalov nas je zadela kot strela z jasnega – kar verjeti nismo mogli. Šli smo skozi vse psihološke faze: najprej nas je preplavila negotovost, nato zmedenost. Potem ne moreš strpeti pri miru in moraš nekaj početi – karkoli,” opiše Viri. Vseeno je to obdobje dobro izkoristila. Za stranke je začela pripravljati pakete hrane in uredila zelenjavni vrt. „Do sestavin imamo zdaj natanko 0 minut,” nam je zaupala. Restavracijo je spet uspešno odprla in z nasmehom pričakala znane obraze najzvestejših strank. Prihodnost ostaja negotova, a trenutki z rednimi gosti so ji še dragocenejši kot prej.

Evropa v teh težkih časih potrebuje svoje najboljše ume, in osupljivo je, da so se izkazali z neverjetnimi zamislimi. Na Malteški univerzi so na primer razvili prototipni aparat za razkuževanje respiratorjev. Marc pojasni: „Te naprave je mogoče izdelati razmeroma preprosto, poceni in v velikem številu.” Ko je bilo v Italiji najhuje, je Nader bolnišnicam priskočil na pomoč s svojim zagonskim podjetjem za 3D-tiskanje. S sodelavci je podvodne maske spreminjal v medicinske in jih skupaj z vizirji za obraz pošiljal na vse konce države. Za pomoč je bilo poskrbljeno tudi na Irskem, kjer Patrick sicer destilira viski in gin. „Ko smo izvedeli, da na severozahodu države zmanjkuje razkužil, smo prilagodili proizvodnjo in začeli svoje razkužilo dobavljati lekarnam, zdravnikom, trgovinam in dobrodelnim ustanovam,“ se spominja. Zaradi takih akcij se lahko Unija usmeri osredotoči predvsem na izdelavo cepiva in se pripravlja na podobne večje izbruhe. Temu bo namenila kar 314 milijonov EUR.

V epidemiji koronavirusa se je pokazalo, da želijo zdravniki po vsej Evropi pomagati, kjer le morejo. Najprej lahko ponudijo svoje znanje. Maltežanka Melanie je specialistka kardiologinja. Posnela je serijo videov, kjer obrazloži nove pojme, ki jih je pogosto slišati v medijih, a jih nihče natančneje ne pojasni. V enem poljudno in vsem razumljivo razloži, kaj pomeni “sploščiti krivuljo”. Finka Anni je na Instagramu odgovarjala na vprašanja in si zelo hitro pridobila 25.000 sledilcev. Daniel z malteškega otoka Gozo in Marios s Cipra pa sta najbolj obremenjenim kolegom v zdravstvu pomagala s konkretnimi dejanji pomagala. Zdravstveni tehnik Daniel je na svojem računu na Facebooku zbiral hrano in obroke za zdravstvene delavce na oddelkih, ki so bili pod največjim pritiskom, kjer je delal tudi sam. Upokojenec Marios pa je na svojem Facebooku sporočil, da se bo vrnil na delo v zdravstvo, in zelo občuteno pojasnil svojo odločitev. Pri tem ni bil sam: med pandemijo je enako storilo več poslancev Evropskega parlamenta.

Yasmina je januarja 2020 z nekaj prijatelji ustanovila podjetje Freshtable. Njihova zamisel je strankam ponuditi zdrave, ekološko pridelane in okolju prijazne obroke, ki jih lahko prevzamejo, kadar in kjer jim najbolj ustreza. Še sanjalo se jim ni, da bodo zaradi koronavirusa takšne pobude še kako potrebne. Freshtable je med epidemijo ponudil zaposlitev beguncem in začel dostavljati brezplačne obroke starejšim, ki jih je kriza najhuje prizadela. Yasmina pove: „Razmišljali smo, kako vse bi lahko pomagali ogroženim. Maja smo izvedli akcijo “Podeli obrok”, da smo lahko najbolj potrebnim zagotovili obrok. Usmerili smo se predvsem na zatočišča za ženske in na ranljive velike družine v Rotterdamu. Še naprej želimo pomagati, kjer le moremo, in tudi naše stranke lahko podarijo obrok ljudem v stiski.” Podjetje Freshtable je dobilo finančna sredstva Evropske unije iz pobude Evropska solidarnostna enota, prek katere lahko mladi sodelujejo v prostovoljnem delu ali solidarnostnih projektih.

Avstrijsko zagonsko podjetje Symptoma je za razvoj svojega digitalnega zdravstvenega asistenta porabilo kar 14 let, med epidemijo covida-19 pa se je pokazalo, da je to certificirano medicinsko orodje res dragoceno. Na spletni strani symptoma.com preprosto vpišete svoje simptome, odgovorite na nekaj vprašanj in že prejmete rezultat. Kolikor višji je, toliko verjetneje je, da ste se okužili. Jama pravi, da je to najverjetneje prvi in edini avtomatski klepetalnik, ki državljanom pomaga s presejalnim pregledom za koronavirusno bolezen. „Symptoma je na voljo v več kot 36 jezikih in tveganje covida-19 ugotovi s 96,32-odstotno zanesljivostjo.” Test je brezplačen in popolnoma anonimen. Zdravniki lahko to orodje zaupno uporabijo za določanje prioritet v najnujnejših primerih, medtem ko zdravstveni organi z njegovo pomočjo dobijo boljši vpogled v bolezen in se bolje odzovejo. Spletno mesto symptoma.com je prejelo finančna sredstva Evropske komisije iz instrumenta za mala in srednja podjetja v programu Obzorje 2020. Več o študiji, za katero ravno poteka strokovni pregled, je na voljo na naslovu symptoma.com/covid-19.

Španska regija Murcia je 13. marca zaprla svoje meje, da bi ustavila širitev koronavirusa. Zaradi tega sicer nujnega ukrepa so se nenadoma in popolnoma ustavile vse turistične dejavnosti, od katerih ta regija živi. Isabel Laguardia je kot lastnica potapljaškega centra doživela še posebej hud udarec. Center je morala zapreti in opustiti načrte, da bo med velikonočnimi počitnicami in poletjem, ko je obiskovalcev veliko, zaposlila nove ljudi. EU je hitro ukrepala, da bi pomagala malim podjetjem, kot je Isabelino. Sprejela je novo zakonodajo, ki je uvedla ohlapnejša pravila o državni pomoči. Španska vlada lahko po novem hitreje izplača finančno pomoč podjetjem, da jim zaradi izbruha koronavirusa ne bo treba odpuščati. Države članice lahko ukrepajo hitro in odločno, da bi podprle državljane in podjetja, zlasti mala, ki se soočajo s finančnimi težavami zaradi covida-19. Vse države članice bodo imele možnost uvesti programe za nepovratna sredstva do 800.000 evrov na podjetje, za kritje najnujnejših potreb.

Medtem ko so morala zaradi pandemije nekatera podjetja zapreti vrata, so se druga soočala s prevelikim povpraševanjem. Claudine in njeni kolegi iz luksemburške gospodarske zbornice so postavili platformo #JobSwitch za usklajevanje teh potreb. „Imeli smo posebno klicno številko za podjetja. Odgovarjali smo na njihove poizvedbe, preskrbeli informacije v realnem času in jim pomagali, da so se delavci iz podjetja, ki je prenehalo delovati, prezaposlili v podjetju, ki mu je delovne sile primanjkovalo,“ pojasnjuje Claudine. Platforma, ki je delovala do konca aprila, je bila zelo uspešna. Prijavilo se je približno 1400 kandidatov, več kot 500 pa jih je našlo zaposlitev. Gospodarska zbornica je poleg tega uvedla program podpore podjetnikom in bančno garancijo za podjetja v finančnih težavah.