Hjem Milan BRGLEZ

Pri glasovanju glede dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o uredbi glede minimalnih zahtev za najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka v sektorju občasnega prevoza potnikov sem bil vzdržan.
Dogovorjena revizija pravil na eni strani sicer prinaša pomemben napredek pri nadzoru nad spoštovanjem minimalnih zahtev glede odmorov za voznike ter krepi vzvode za njihovo uveljavljanje.
Vendar pa na drugi strani dogovor znatno slabša delovne pogoje in ogroža varnost tako voznikov kot potnikov in drugih udeležencev v cestnem prometu, s tem ko omogoča, da vozniki tudi v notranjem prometu (ne le za potrebe daljših mednarodnih turističnih prevozov) strnjeno vozijo 12 dni brez počitka ter da se čas, ki je odmerjen za njihov počitek, lahko razbije na več krajših odmorov.
Ne morem pristati, da se kadrovske in druge izzive v transportni panogi rešuje s slabšanjem delovnih pogojev voznikov ter uzakonjenimi tveganji za varnost v prometu, medtem ko z naših cest dnevno prihajajo novice o tragičnih nesrečah, v katerih so udeleženi preobremenjeni poklicni vozniki.