Kirjalikud selgitused hääletuse kohta Klemen GROŠELJ

Za predlagani amandma nisem glasoval oziroma sem se vzdržal, saj sem bil pred izbiro, ki je nisem želel opraviti.
Namreč, sam se zavzemam tako za iskanje diplomatske rešitve krize in pogajanja za končanje vojne, kakor tudi za odločno obsodbo in zahtevo po prenehanju vseh vojaških aktivnosti, ki so v nasprotju s temelji mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.

Mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice sem podprl, saj menim, da je vladavina prava in spoštovanje ključnih vrednot EU temelj, brez katerega ta dolgoročno ne more preživeti.
Ta mehanizem bo omogočil ne samo obrambo temeljnih vrednot, ampak tudi njihovo krepitev in nadaljnji razvoj tako v EU kakor tudi v državah članicah. S tem mehanizmom pa nenazadnje tudi branimo demokratične evropske politične ureditve.

Predlog podnebnih pravil sem podprl, saj menim, da EU nujno potrebuje tehnološko-razvojni preboj, s katerim ne bomo samo omejili in se soočili s posledicami podnebnih sprememb, ampak gre za preboj, katerega nujno potrebujemo za višje blagostanje vseh državljank in državljanov EU. Zato mora biti EU ambiciozna in si postaviti ustrezne cilje, vključno s 60 % zmanjšanjem emisij.

Čeprav gre za uvajanje novih davčnih obveznosti, kar politično ni nikoli všečno, sem predlog podprl, saj nam ta omogoča dvoje.
Na eni strani omogoča EU, da se uspešno in ceneje zadolži na finančnih trgih in tako pridobi potrebna sredstva za oblikovanje Sklada za okrevanje in odpornost. Ta bo omogočil hitrejše okrevanje EU po krizi, ki jo se povzročil COVID-19. Hkrati pa sistem lastnih virov preprečuje, da bi breme zadolževanja unije padlo na ramena prihodnjih generacij, skozi dvig nacionalnih davščin držav članic, ki bi morale povečati lastne nacionalne prispevke v EU.
Menim, da gre za dober kompromis, katerega sem tudi podprl.

Ustanovitev Sklada za pravični prehod sem podprl, saj skupaj s predlogi sprememb, ki sta jih vložila tudi naša politična skupina in odbor ITRE, v katerem sem nadomestni član, predstavlja orodje, ki bo omogočilo tudi okoljsko najbolj obremenjenim energetskim regijam, kot sta Zasavje in Šaleška dolina, pravičen in lažji prehod v brezogljično družbo in doseganje zastavljenih podnebnih ciljev.
Pomembno se mi zdi, da je Parlament zagotovil ne samo več sredstev, ampak opredelil tudi kriterije, v skladu katerimi se navedena sredstva lahko porabijo.

Letno poročilo o izvozu orožja je eno tistih, ki običajno razvname strasti in čustva, tako na ravni posameznika kot tudi politično-ideološki ravni.
Čeprav gre za kompromis, ki odraža kompleksnost vprašanja, ki sega vse od vprašanja pravice do samoobrambe države, ki je zapisana tudi v ustanovni listini Združenih narodov, pa do visokega ideala nenasilja v mednarodnih odnosih in težnje človeštva h globalnemu miru, lahko kot poročevalec v senci rečem, da je bil narejen velik korak naprej, tako na ravni Unije kot tudi posameznih držav članic, k preglednejšemu in enotnejšemu pristopu k izvozu orožja in vojaške opreme.
Gre za vprašanje, ki je še vedno in bo še nekaj časa predvsem pristojnost posamezne države članice. A je hkrati tudi jasno in razvidno iz samega poročila, da je ne glede na to v EU potrebno postopoma in premišljeno kreniti na pot poenotenja politik izvoza orožja in vojaške opreme. Zato sem se odločil, da poročilo podprem.

Dokument parlamenta sem podprl, saj verjamem, da je nujno, da vse države članice delujejo in spoštujejo temeljne vrednote, na katerih temelji EU.
V navedenih državah smo priča odstopanju od teh vrednot, celo kršitvam temeljnih demokratičnih načel in pravil, zato je prav, da parlament na to opozori in zahteva ustrezno ukrepanje institucij EU.

Glede na dostopne podatke in analize znanosti smo priča izumiranju množice živalskih in rastlinskih vrst. Gre za proces, ki posredno in neposredno vpliva na ljudi in naše okolje, zato je prav, da EU prevzame vodilno vlogo in se tako doma, kot tudi na svetovni ravni odločno zavzame za ohranitev biološke raznovrstnosti.

Resolucijo sem podprl, ker menim, da je glede na podnebne spremembe, katerim smo priča, prehod v podnebno nevtralnost neizogiben.
A ne glede na to od Komisije pričakujem celovit in razdelan načrt ukrepov, podprt tako z ustreznimi sredstvi, kot tudi s tehnologijami.
Zato vidim zeleni dogovor kot proces, ki bo na eni strani ohranil blagostanje državljanov in na drugi omogočil tehnološko prenovo evropske družbe.

Resolucijo sem podprl, predvsem, ker pričakujem tako od vlade Združenega kraljestva kot tudi od držav članic EU, da bodo vprašanje položaja in pravic državljanov EU in ZK urejale na način, ki ne bo privedel do poslabšanja položaja le-teh.
Želim si in pričakujem obojestransko ureditev, ki bo ljudem olajšala ne pa nepotrebno oteževala življenje v post-brexitovskem obdobju.