Romana TOMC
Romana TOMC

Grupp tal-Partit Popolari Ewropew (Demokristjani)

Membru

is-Slovenja - Slovenska demokratska stranka (is-Slovenja)

Data tat-twelid : ,

Spegazzjonijiet tal-vot (in writing.) Romana TOMC

Il-Membri jistgħu jressqu spjegazzjoni bil-miktub tal-vot tagħhom fis-sessjoni plenarja. Artikolu 194 tar-Regoli ta' Proċedura

It-tisħiħ tal-mandat tal-Europol: id-dħul ta' allerti fis-SIS (A9-0287/2021 - Javier Zarzalejos) SL

08-06-2022

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ima pomembno vlogo v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, saj izdeluje analize in ocene ogroženosti, ki so pristojnim nacionalnim organom v podporo pri preiskavah.
To vlogo izpolnjuje tudi z uporabo schengenskega informacijskega sistema (SIS) in izmenjavo dopolnilnih informacij z državami članicami o razpisih ukrepov v SIS. Države članice bi se morale v okviru boja proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu stalno usklajevati glede obdelave podatkov in vnosa razpisov ukrepov v SIS.
Uradniki na terenu potrebujejo za operativne namene preverjene informacije iz tretjih držav. Kljub temu končni uporabniki v državah članicah nimajo vedno dostopa do teh koristnih informacij, med drugim, ker države članice zaradi nacionalnega prava ne morejo vedno vnašati razpisov ukrepov v SIS na podlagi takih informacij. Po ocenah Europola informacije o približno 1000 tujih terorističnih bojevnikih, ki niso državljani EU, trenutno niso vnesene v SIS.
Zato obstaja tveganje, da jih mejni uslužbenci ne odkrijejo, ko poskušajo vstopiti v EU, ali da niso odkriti pri policijskih kontrolah na ozemlju EU. To pa pomeni precejšnjo varnostno vrzel.

Il-Ftehim ta' Sħubija dwar is-Sajd Sostenibbli bejn l-UE u l-Mauritania u l-Protokoll ta' Implimentazzjoni tiegħu (A9-0148/2022 - Izaskun Bilbao Barandica) SL

08-06-2022

S sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Unijo in Mavretanijo so v zadnjih letih zagotovljene dobre ribolovne možnosti za floto Unije, kar zadeva pridnene in pelagične vrste ter tuna in izrazito selivske vrste.
To je najpomembnejši sporazum EU o mešanem ribolovu s tretjimi državami, ki temelji na dolgi zgodovini sporazumov o ribištvu med obema stranema. V skladu s protokolom k sporazumu iz leta 2008, ki je veljal do konca leta 2021, je bil ribolov v mavretanskih vodah dovoljen največ 58 plovilom iz Nemčije, Italije, Litve, Latvije, Poljske, Španije, Portugalske, Nizozemske, Združenega kraljestva, Irske in Francije.
Svet je julija 2019 Evropsko komisijo pooblastil za začetek pogajanj za pripravo novega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju in protokolu med EU in Mavretanijo. Komisija se je hkrati lahko pogajala o omejenem enoletnem podaljšanju veljavnosti protokola k sporazumu, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, saj naj bi se iztekel novembra 2019. V tem primeru so predvsem zaradi izbruha covida-19 pogajanja trajala dlje, EU in Mavretanija pa sta končno dosegli dogovor julija 2021.
Novi sporazum, ki sem ga podprla, velja šest let in se lahko samodejno podaljša za nadaljnja šestletna obdobja. Začasno je začel veljati 16. novembra 2021.

Il-Ftehim ta' Sħubija dwar is-Sajd Sostenibbli bejn l-UE u l-Mauritania u l-Protokoll ta' Implimentazzjoni (Riżoluzzjoni) (A9-0154/2022 - Izaskun Bilbao Barandica) SL

08-06-2022

Podprla sem resolucijo, ki pozdravlja sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Mavretanijo, s katerim naj bi izboljšali in posodobili sedanji sporazum.
Ta sporazum krepi okoljsko, gospodarsko, socialno, upravno in znanstveno sodelovanje, da bi okrepili trajnostni ribolov, prispevali k boljšemu upravljanju oceanov, se borili proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, spremljali in nadzorovali ribolovne dejavnosti ter prispevali k preglednemu izvajanju sporazuma in ustvarjanju delovnih mest.
Partnerstvo mora nuditi jamstva in ščititi vse delavce na plovilih EU. Parlament poudarja, da je ena od splošnih težav pri sektorski podpori v sporazumih EU o partnerstvu o trajnostnem ribištvu slaba prepoznavnost, dostopnost in preglednost. Zato pozdravlja ukrepe za prepoznavnost in obveščanje javnosti, sprejete v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z izvajanjem protokola, kar omogoča, da bodo njegove koristi v celoti vidne in dostopne vsem, ki jih to zadeva.
Komisijo in Mavretanijo poziva, naj izboljšata in pospešita izvajanje sektorske podpore ter povečata preglednost, zlasti na področju ribolovnih dovoljenj. Ribolov je pomemben sektor za mavretansko gospodarstvo in bistven za gospodarski razvoj države, prehransko varnost, prehranske in zaposlitvene priložnosti ter za zagotavljanje vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja za vse.

Reviżjoni tas-Sistema għall-Iskambju ta' Kwoti tal-Emissjonijiet tal-UE għall-avjazzjoni (A9-0155/2022 - Sunčana Glavak) SL

08-06-2022

Novi zakonodajni predlog Komisije je del svežnja „Pripravljeni na 55“ in bi moral neposredno vplivati na zmanjšanje emisij.
Podnebne spremembe so namreč svetovni izziv in že vplivajo na življenje ljudi na vseh celinah. Povsem jasno je, da so za blaženje njihovih učinkov potrebni ukrepi in sodelovanje na svetovni ravni.
Podpiram boj Unije proti podnebnim spremembam in njeno zavezo, da bo do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu glede na raven iz leta 1990 zmanjšala za najmanj 55 % in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost.
Letalstvo je eden najhitreje rastočih virov emisij toplogrednih plinov. Njegove emisije obsegajo 2–3 % svetovnih emisij CO2, glede dejavnosti v tem sektorju pa je dolgoročno napovedano veliko povečanje prometa.
Pred krizo zaradi covida-19 je Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) predvidevala, da bodo do leta 2050 emisije iz mednarodnega letalstva trikrat večje kot leta 2015. Na ravni EU je v letalstvu nastajalo 3,7 % vseh njenih emisij CO2. Do leta 2019 oziroma začetka pandemije so se emisije iz letalstva vztrajno povečevale.
Potrebni so konkretni ukrepi, s katerimi se bodo te emisije zmanjšale, da bodo skladne s podnebnimi pravili Unije in njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma.

Notifika fl-ambitu tal-Iskema ta' Kumpens u Tnaqqis tal-Karbonju għall-Avjazzjoni Internazzjonali (CORSIA) (A9-0145/2022 - Sunčana Glavak) SL

08-06-2022

Komisija s tem predlogom, ki sem ga podprla, uvaja spremembo v pravilih sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se uporabljajo za letalstvo.
Shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet (CORSIA) je globalen tržni ukrep, namenjen omejevanju emisij iz mednarodnega letalstva, o katerem se je leta 2016 dogovorila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).
CORSIA naj bi se uporabljala do leta 2035, najprej s pilotno fazo med letoma 2021 in 2023, ki ji bo med letoma 2024 in 2026 sledila prva faza. Obe sta prostovoljni, leta 2027 pa se bo začela obvezna faza. Vse države EU so se odločile, da sodelujejo v prostovoljni fazi sheme CORSIA od njenega začetka 1. januarja 2021.
EU ima pri mednarodnem okoljskem ukrepanju na mednarodni ravni vodilno vlogo; med deseterico najuspešnejših držav na indeksu podnebne uspešnosti za leto 2022 jih je več kot polovica iz EU.
Parlament poudarja, da podnebnih zavez in okoljskih ambicij iz Pariškega sporazuma Evropa ne more doseči sama. Potrebni so konkretni ukrepi in sodelovanje na svetovni ravni, zato bo EU v skladu s svojimi podnebnimi pravili pri spopadanju s podnebnimi spremembami še naprej dajala zgled.

It-tnaqqis annwali vinkolanti tal-emissjonijiet ta' gassijiet serra mill-Istati Membri (Regolament dwar il-Kondiviżjoni tal-Isforzi) (A9-0163/2022 - Jessica Polfjärd) SL

08-06-2022

Uredba o porazdelitvi prizadevanj zajema vse emisije toplogrednih plinov, ki niso zajete niti v sistemu EU za trgovanje z emisijami niti v uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). To pomeni, da zajema neposredne emisije toplogrednih plinov iz številnih ključnih sektorjev: prometa (razen letalskega in tujega ladijskega prometa), stavb, kmetijstva, industrijskih obratov in plinov, ki niso vključeni v EU ETS, ter odpadkov, pa tudi emisije, ki niso povezane z zgorevanjem zaradi uporabe energije in proizvodov. Vključuje emisije CO2 in znaten delež emisij, ki niso emisije CO2.
Splošni cilj predloga Komisije je, da bi prispevala k ambicijam pri doseganju vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in to na stroškovno učinkovit in usklajen način ter ob upoštevanju potrebe po pravičnem prehodu in prispevku vseh sektorjev k podnebnim prizadevanjem EU.
Cilj je doseči postopno in uravnoteženo usmeritev k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Za to pa je potrebno bolj progresivno ukrepanje v sektorjih, ki jih zajema uredba o porazdelitvi prizadevanj. Podnebne cilje EU je mogoče doseči le z zanesljivejšim zakonodajnim okvirom, ki bo od vseh držav članic zahteval ukrepanje.

L-użu tal-art, it-tibdil fl-użu tal-art u l-forestrija (LULUCF) (A9-0161/2022 - Ville Niinistö) SL

08-06-2022

Parlament je sprejel stališče o predlaganem zakonu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in izboljšanje naravnih ponorov ogljika v sektorjih rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Podprla sem predlog Komisije, da bi moral biti cilj EU do leta 2030 za neto odstranitev toplogrednih plinov v LULUCF najmanj 310 milijonov ton ekvivalenta CO2.
Takšno povečanje bi dejansko dvignilo cilj EU za zmanjšanje toplogrednih plinov za leto 2030 na 57 %, saj je bil prispevek neto odvzemov k cilju zmanjšanja toplogrednih plinov za leto 2030 za 55 % omejen na 225 milijonov ton ekvivalenta CO2 v podnebnem zakonu EU, kot je predlagal Evropski parlament. Koristno bi bilo tudi pri izboljšanju biotske raznovrstnosti in pogozdovanju.
Evropski poslanci predlagajo tudi vzpostavitev mehanizma za naravne motnje od leta 2026 do 2030, ki bi bil na voljo državam članicam, ki zaradi tako imenovanih „naravnih motenj“, na primer gozdnih požarov, niso dosegle svojih letnih ciljev. Parlament ponovno potrjuje svoje stališče, da so naravni ponori ogljika krhki in hlapni, zato jih v nasprotju s predlogom Komisije ne bi smeli združevati z emisijami iz kmetijskega sektorja.

L-estensjoni tal-Ftehim dwar il-promozzjoni, il-provvista u l-użu ta' sistemi ta' navigazzjoni bis-satellita ta' Galileo u tal-GPS u applikazzjonijiet relatati (A9-0153/2022 - Cristian-Silviu Buşoi) SL

07-06-2022

Osnutek sklepa Sveta, ki sem ga podprla, se nanaša na odobritev v imenu Unije za nadaljnje petletno obdobje podaljšanja
Sporazuma o spodbujanju, zagotavljanju in uporabi satelitskih navigacijskih sistemov Galileo in GPS ter povezanih aplikacij med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi državami Amerike na drugi strani.
Cilj sporazuma je zagotoviti okvir za sodelovanje med pogodbenicama pri promociji, zagotavljanju in uporabi signalov in storitev civilne navigacije GPS in Galileo ter časovnih signalov, storitev z dodano vrednostjo, razširitev ter globalnega navigacijskega in časovnega blaga. Poleg tega nameravata pogodbenici sodelovati, tako dvostransko kot v večstranskih forumih, kot je določeno v tem dokumentu, da bi spodbujali in olajšali uporabo teh signalov, storitev in opreme za miroljubne civilne, komercialne in znanstvene namene, v skladu z in v podporo vzajemni varnostni interesi.
Obe pogodbenici sta potrdili svojo namero, da bosta sporazum brez sprememb podaljšali za nadaljnje obdobje petih let. Zato je treba podaljšanje sporazuma odobriti v imenu Unije.
Sporazum je bil podpisan na Irskem 26. junija 2004 na Irskem, veljati pa je začel 12. decembra 2011 za začetno obdobje desetih let in je potekel 11. decembra 2021. Svet lahko sprejme akt le, če je Parlament dal soglasje k aktu.

Ir-Rapport 2021 dwar it-Turkija (A9-0149/2022 - Nacho Sánchez Amor) SL

07-06-2022

Podprla sem poročilo, ki poudarja, da smo bili v zadnjih dveh letih priča nenehnemu nazadovanju zavez Turčije v zvezi s pristopnim procesom.
Parlament meni, da brez jasnega in znatnega napredka na tem področju ne more predvideti nobenega nadaljevanja pristopnih pogajanj s Turčijo, ki so dejansko mirovala od leta 2018. V tej fazi ne najde argumentov za spremembo svojih pogojnih stališč glede uradne prekinitve pristopnih pogajanj s Turčijo.
Parlament pozdravlja nedavno rahlo izboljšanje splošnih odnosov med EU in Turčijo, zlasti dialoge na visoki ravni. To okrepljeno sodelovanje je žal soobstajalo ob rednih konfliktih, saj ostajajo odnosi s sosednjimi državami članicami EU zahtevni.
Poročilo opozarja na nadaljnje poslabšanje položaja človekovih pravic v Turčiji. Poslanci obžalujejo stalni pravni in upravni pritisk na civilno družbo in zagovornike človekovih pravic, odvetnike in novinarje. Komisijo pozivajo, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za prodemokratična prizadevanja v Turčiji.
Parlament poziva turško vlado, naj v dobri veri obravnava prošnje Finske in Švedske za članstvo v Natu, naj se konstruktivno vključi v prizadevanja za rešitev morebitnih odprtih vprašanj in se vzdrži kakršnega koli neupravičenega pritiska v tem procesu. V sedanjih resnih okoliščinah je pomembno, da vse zaveznice v Natu ravnajo premišljeno in hitro ratificirajo pristopna protokola obeh držav.

L-UE u l-isfidi tas-sigurtà fl-Indo-Paċifiku (A9-0085/2022 - David McAllister) SL

07-06-2022

Regija, v kateri živi 60 % svetovnega prebivalstva in sedem članic G20, je ključni globalni akter in dom vse pomembnejših političnih, trgovinskih in varnostnih partnerjev za EU. Poročilo, ki sem ga podprla, poudarja kritični pomen ohranjanja miru, stabilnosti in svobode plovbe v tej regiji vse večjega geopolitičnega in gospodarskega pomena.
EU bi morala zaščititi svoje interese in tesneje sodelovati s svojimi partnerji v Indo-Pacifiku. Parlament poziva EU, naj nadaljuje plodne dvostranske odnose s partnerji in državami v regiji, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in afriške indo-pacifiške države.
EU mora v celoti izkoristiti svoj položaj in sloves verodostojnega globalnega akterja za mir sredi vse večje geopolitične konkurence med svetovnimi in regionalnimi silami v regiji.
Ruska vojna proti Ukrajini močno in trajno vpliva na mednarodne odnose, zato mora EU še bolj utrditi svoje mednarodne obveznosti, zlasti v Indo-Pacifiku. Poslance skrbi, da Kitajska ni obsodila nezakonite vojne v Ukrajini. Kitajsko vodstvo pozivajo, naj uporabi tesne stike z ruskim predsednikom, da ga pozove, naj takoj ustavi to nasilno vojno in odstrani vse čete z ukrajinskega ozemlja. Poleg tega poročilo izraža globoko zaskrbljenost zaradi vpliva vojne v Ukrajini na nacionalna gospodarstva indo-pacifiških držav, zlasti v zvezi z naraščajočimi cenami žita, energije in gnojil.

Kuntatt

Bruxelles

Parlement européen
Bât. ALTIERO SPINELLI
13E242
60, rue Wiertz / Wiertzstraat 60
B-1047 Bruxelles/Brussel
Strasbourg

Parlement européen
Bât. LOUISE WEISS
T08029
1, avenue du Président Robert Schuman
CS 91024
F-67070 Strasbourg Cedex