Milan BRGLEZ Milan BRGLEZ
Milan BRGLEZ

Grupa Postępowego Sojuszu Socjalistów i Demokratów w Parlamencie Europejskim

Członek

Słowenia - Socialni demokrati (Słowenia)

Data urodzenia : ,

Pisemne wyjaśnienia dotyczące sposobu głosowania Milan BRGLEZ

Posłowie mogą przedkładać pisemne wyjaśnienie na temat stanowiska zajętego w głosowaniu na posiedzeniu plenarnym. Art. 194 Regulaminu

Konkluzje z nadzwyczajnego posiedzenia Rady Europejskiej w dniach 17–21 lipca 2020 r. (B9-0229/2020) SL

23-07-2020

Predlog resolucije, ki je kompromis petih političnih skupin, sem podprl. Parlament je v zadevni resoluciji jasno izrazil obžalovanje, da so se voditelji držav članic pri zagotavljanju sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru, za področja kot so mladi, zdravstvo, okolje, digitalizacija, raziskave in razvoj, infrastruktura ter (še zlasti) zaposlovanje v kontekstu korenitih transformacij gospodarstva in industrije zaradi prilagajanja okoljskim in podnebnim razmeram, bistveno odmaknili od prvotnega predloga, ki ga je konec maja predstavila Komisija in potrdil Parlament.
Prav tako pozdravljam dejstvo, da resolucija kot prioritetno temo izpostavlja nenačelen odnos voditeljev držav članic EU do zaščite vladavine prava s pomočjo mehanizmov znotraj naslednjega večletnega finančnega okvira in načrta za okrevanje.
Menim torej, da je resolucija kot taka soliden deklarativni odraz enotne drže Parlamenta, ki podaja jasne in vsebinsko celovite smernice za nadaljnja medinstitucionalna pogajanja. Od te točke dalje prevzema Parlament izjemno pomembno vlogo soodločevalca, od katerega se pričakuje, da bo dosledno izkoriščal svoje pristojnosti v okviru zakonodajnega procesa in pokazal učinkovito protiutež v medinstitucionalnih pogajanjih ter nadaljnjih postopkih nadzora.
Pri tem pričakujem, da se bo Parlament, kot je tudi nakazal v predmetni resoluciji, zavzemal za bolj ambiciozne cilje, s katerimi je EU dolžna uresničiti pričakovanja svojih državljanov, okrepiti njihovo zaupanje ter s tem pokazati in dokazati svojo kredibilnost.

Sprzeciw na podstawie art. 112 ust. 2 i 3 Regulaminu: Określone zastosowania tritlenku chromu (B9-0202/2020) SL

10-07-2020

Pri odločanju o resoluciji glede drugega predloga nasprotovanja avtorizaciji uporabe kromovega trioksida je zame bilo pomembno predvsem vprašanje (nezmožnosti) zagotavljanja varne alternative tej kemijski spojini predvsem za končnega potrošnika. Na trgu trenutno tudi ni boljšega nadomestka, ki bi kot antikorozijska zaščita bil dovolj kakovosten, da bi se zagotovilo dolgotrajno uporabo končnih izdelkov in s tem zmanjšalo škodljiv vpliv na okolje. Poleg potrošniškega in okoljskega vidika pa je potrebno vzeti v obzir tudi delovne pogoje in vpliv na zaposlene v proizvodnji. V resoluciji se očita podjetju, ki je vložilo zahtevo za avtorizacijo, da ni priskrbelo potrebnih informacij glede predvidene izpostavljenosti delavcev. Prav slednje pa nakazuje na potrebo po ureditvi področja zdravja pri delu, s katerim se resolucija ne ukvarja. Obstoječe ureditve namreč pogostokrat favorizirajo položaj delodajalca v odnosu do zaposlenega, kateremu se po navadi ne zagotavlja rednih zdravniških pregledov in ne spremlja delovnih pogojev, s čimer bi se lahko ugotovilo večji obseg zdravstvenih tveganj na delovnem mestu ter morebitnih poklicnih bolezni in na ta način tudi pravočasno in ustrezno ukrepalo. Ker samo z nasprotovanjem ali s podporo resoluciji ne rešujemo temeljnega problema premostitve med zagotavljanjem varnih in zdravih delovnih pogojev na eni in gospodarskega razvoja na drugi strani, sem se pri glasovanju (tokrat) vzdržal.

Unijna strategia ochrony zdrowia publicznego po pandemii COVID-19 (RC-B9-0216/2020) SL

10-07-2020

Glasoval sem za predlog resolucije, ki poziva k ustanovitvi Evropske unije za zdravje in v svojem vsebinskem smislu ne predstavlja zgolj pravočasnega in celostnega odziva na aktualno zdravstveno situacijo v času pandemije, temveč opredeljuje bistvene ukrepe za krepitev javnih zdravstvenih sistemov v državah članicah s pozivom Komisiji, naj predlaga direktivo o minimalnih standardih za kakovostno zdravstveno varstvo. Prav tako z ukrepi na področju preventive, delitve (epidemioloških) informacij, zagotavljanja zalog zdravil, medicinske opreme in ostalih zmogljivosti (tudi mobilizacija in čezmejna izmenjava zdravstvenih delavcev), z izboljšavami sistema skupnega javnega naročanja ter s krepitvijo proizvodnih zmogljivosti EU in posledično z zagotavljanjem odpornejših oskrbovalnih verig pričujoča resolucija podaja bistvena izhodišča in smernice za učinkovitejši odziv na bodoča zdravstvena izredna stanja. Predlog resolucije je dobil široko podporo vseh političnih skupin, kar je dodatni pokazatelj zavedanja in pomembnosti nadaljnje krepitve vloge Unije skladno z načelom subsidiarnosti na tistih področjih politik EU, kjer je tako sodelovanje v prvi vrsti koristno za dobrobit državljanov. Resnost na poti k uresničitvi takega pristopa pa se kaže tudi v odločitvi Komisije, ki je za zdravstveni program EU predvidela bistveno večji obseg finančnih sredstev znotraj naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027, kot je bilo sprva pričakovano (tj. približno 10 milijard EUR), kar še posebej pozdravljam.

Sytuacja humanitarna w Wenezueli oraz kryzys migracyjny i uchodźczy (RC-B9-0211/2020, B9-0211/2020, B9-0212/2020, B9-0213/2020, B9-0214/2020, B9-0215/2020) SL

09-07-2020

Glasoval sem proti resoluciji o humanitarnih razmerah v Venezueli ter migracijski in begunski krizi.
Najprej zato, ker besedilo resolucije, kot je bilo predlagano, ne odraža naslova in predvidene vsebine razprave. Namesto tega se resolucija vnovič ukvarja z notranjepolitično situacijo v Venezueli ter se z izbiranjem strani v njej odmika od načel mednarodnega prava k partikularnim interesom posameznih političnih opcij (v Evropskem parlamentu).
Iz podobnega razloga sem glasoval že proti predhodni resoluciji o Venezueli, ki jo je Evropski parlament obravnaval pred manj kot pol leta. Poglabljanje nasprotij ter zaostrovanje (političnega) konflikta, ki ga dodatno zapletajo poskusi vmešavanja iz tujine, namesto njegovega reševanja po mirni poti, potrjujejo tezo o preuranjenosti priznanja vodje venezuelske opozicije in samooklicanega začasnega predsednika države Juana Guaidoja s strani EU in posameznih držav članic.

Protesty antyrasistowskie po śmierci George’a Floyda (B9-0194/2020, B9-0195/2020, B9-0196/2020, B9-0197/2020) SL

19-06-2020

Glasoval sem za predlog resolucije, ki je bila pripravljena v okviru razprave o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti ameriškega državljana Georga Floyda, ki je v svetu sprožila oster odziv in opozorila na problem prekomerne uporabe sile s strani policije ter sistemske diskriminacije na podlagi rase.
Resolucija obsoja okoliščine tragične smrti Georga Floyda ter zahteva od ameriških oblasti, da odločno nastopijo proti strukturni diskriminaciji na rasni osnovi, ki se izraža tudi v policijskem nasilju nad temnopoltimi. Pri tem pozdravljam dejstvo, da se resolucija ne omejuje le na zadnje dogodke v ZDA, temveč razume proteste, ki so se iz ZDA razširili tudi v države članice EU, kot poziv, da se EU in države članice soočijo in zoperstavijo tudi strukturnemu rasizmu ter neenakosti v naših družbah.
Diskriminacija na rasni oz. etnični osnovi se prekriva in multiplicira z drugimi oblikami diskriminacije, zato še posebej podpiram zahtevo iz resolucije za odpravo dolgoletne blokade v Svetu pri pogajanjih o horizontalni direktivi o nediskriminaciji ter odkrito in celovito naslavljanje problema neenakosti, diskriminacije, sovražnega govora in vseh oblik nasilja, na katere ni imuna prav nobena država članica.

Sytuacja w strefie Schengen w związku z pandemią COVID-19 (B9-0165/2020) SL

19-06-2020

Do krize, ki je nastopila s povečanjem prihodov beguncev in migrantov v Evropsko unijo, predvsem pa zadnje zdravstvene krize zaradi izbruha pandemije Covid-19 ter ukrepov ob njej, je prosto prehajanje meja med državami članicami brez notranjega nadzora bilo dojeto kot ena izmed samoumevnih pridobitev Evropske unije. Zato je izjemno pomembno, da je ob sproščanju ukrepov v večini držav članic ter pred naslednjimi kriznimi situacijami Evropski parlament tudi z mojo odločno podporo sprejel resolucijo, ki opozarja na nepogrešljivost schengenskega območja za gospodarstvo EU ter za (nadaljnje) evropsko politično povezovanje.
Pravila delovanja schengenskega območja ne predvidevajo pojava zdravstvene krize, nas bi pa ta morala – kakor poudarja tudi resolucija – naučiti, da je kakršnekoli omejitve in kontrole na notranjih mejah potrebno izvajati na podlagi predhodnega obvestila in koordinacije, zgolj za omejen čas in v obsegu, ki je nujno potreben za soočenje s tako resno grožnjo javnemu zdravju, ter s spoštovanjem načela nediskriminacije (predvsem v odnosu do državljank in državljanov drugih članic EU).
Schengensko območje mora čim prej začeti polno delovati, na prihodnje izzive pa se moramo pripraviti z redno izmenjavo informacij, usklajevanjem ter krepitvijo zaupanja in solidarnosti med državami članicami, ki sta bila narušena že pred pandemijo Covid-19.

Ochrona pracowników transgranicznych i sezonowych w Unii w kontekście kryzysu wywołanego COVID-19 (B9-0172/2020) SL

19-06-2020

Glasoval sem za resolucijo, saj gre za dolgo pričakovan in nujno potreben izraz politične volje za to, da se končno uredi področje čezmejnega in sezonskega dela, na način, ki na prvo mesto postavlja pravice delavcev.
Pandemija Covid-19 je dokončno razgalila ranljivost njihovega položaja ter na drugi strani veliko odvisnost evropskega gospodarstva ter gospodarstva držav članic od proizvodov in storitev, ki slonijo na čezmejnem ali sezonskem delu.
(Zgolj) v spremenjenih, kriznih okoliščinah, ki niso prizanesle nobeni državi članici, je bilo možno doseči široko soglasje za besedilo, ki zahteva odpravo vseh nepotrebnih in nesorazmernih ovir za opravljanje čezmejnega in sezonskega dela, hkrati pa terja dosledno varstvo pravic delavcev in zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev s strani vseh deležnikov (ne le držav in delodajalcev, ampak tudi posredovalnih agencij), boljšo informiranost delavcev o njihovih pravicah ter okrepljeno vlogo nadzornih mehanizmov in institucij.
Sam se nadejam, da bosta razprava in sprejetje resolucije dala tudi pospešek prenovi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Dogovor o njej bi pomembno prispeval k odpravi pravnih negotovosti za delavke in delavce ter preprečevanju zlorab vrzeli med različnimi pravnimi in socialnimi sistemi.

Konferencja w sprawie przyszłości Europy (B9-0170/2020, B9-0179/2020) SL

18-06-2020

Glasoval sem za resolucijo, s katero Evropski parlament izraža svoje stališče o konferenci o prihodnosti Evrope ter dokazuje, da se zaveda nujnosti soočanja z notranjimi in zunanjimi ter nadnacionalnimi izzivi, s katerimi se srečuje Evropska unija od sprejetja Lizbonske pogodbe.
Težave pri skupnem odgovarjanju nanje so posledica dejstva, da vse pridobitve Lizbonske pogodbe niso bile docela izčrpane in da je na drugi strani tudi spričo določb v temeljnem pravu EU zapostavljeno sodelovanje na področjih sociale, zdravstva, okoljske politike in pri drugih vprašanjih, ki so ključnega pomena za vsakodnevno življenje evropskih državljank in državljanov.
Tudi zato sem podprl predloge amandmajev, ki se zavzemajo za širok in vključujoč proces posvetovanja o prihodnosti Evrope, v dobri veri in na vseh relevantnih ravneh, predvsem pa s posluhom za potrebe in interese državljank in državljanov ter brez vnaprejšnjega zavračanja katerekoli možnosti nadaljnjega razvoja EU, vključno s spremembo temeljnih pogodb.
Glede na jasno izraženo podporo Evropskega parlamenta in pripravljenost Komisije na hitro nadaljevanje procesa je enkrat več na Svetu, da prevzame svoj delež odgovornosti, sprejme stališče in omogoči čimprejšnjo izvedbo konference.

Strategia UE w sprawie niepełnosprawności na okres po roku 2020 (B9-0123/2020) SL

18-06-2020

Resolucijo, ki je bila pripravljena na podlagi razprave v Evropskem parlamentu decembra lani, a je bilo glasovanje o njej zaradi izbruha Covid-19 večkrat preloženo, sem odločno podprl.
Evropski parlament se namreč s to resolucijo eksplicitno ter implicitno (preko poudarkov glede aktualnega stanja in predlaganih ukrepov) zavzema za ambiciozno zastavljeno in dolgoročno evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje po letu 2020, s katero bi se približali uresničevanju standardov iz Konvenciji OZN o pravicah invalidov, katere pogodbenice niso le vse države članice, ampak tudi sama Evropska unija.
Zame je ključno, da Evropski parlament s to resolucijo še naprej strogo obsoja vse oblike diskriminacije na osnovi invalidnosti. Na drugi strani pa z njo podpira celovito opredelitev in implementacijo načela dostopnosti, se zavzema za mobilnost znotraj in med državami članicami in čim bolj neodvisno ter dejavno življenje in sodelovanje oseb z različnimi oblikami invalidnosti v družbi (v izobraževanju, pri zaposlovanju, v kulturi…).
Povsem soglašam tudi z ugotovitvijo, da v prihajajočem obdobju poleg jasno opredeljenih ciljev potrebujemo tudi realno časovnico ter metodologijo za spremljanje njihove implementacije.

Zawarcie eurośródziemnomorskiej umowy lotniczej między UE a Izraelem (A9-0085/2020 - Andor Deli) SL

17-06-2020

Glasoval sem proti sklenitvi letalskega sporazuma med EU in njenimi državami članicami ter vlado Države Izrael.
Medtem ko se strinjam z mnenjem pristojnega Odbora za promet in turizem, da je letalski sporazum za obe strani potreben in koristen, pa je poleg vsebine konkretnega sporazuma potrebno upoštevati tudi kontekst sklepanja sporazuma ter temeljna pravila in načela mednarodnega in pogodbenega prava, ki uokvirjajo odnose med EU in Državo Izrael.
Že 2. člen Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani iz leta 1995 npr. določa: »Odnosi med pogodbenicama, kot tudi vse določbe tega sporazuma, temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel, ki so vodilo njune notranje in zunanje politike in so bistvena sestavina tega sporazuma«.
S strani izraelske vlade napovedana možnost aneksije ozemelj na okupiranem območju Zahodnega brega je v jasnem nasprotju s temeljnimi normami mednarodnega prava, začenši z Ustanovno listino Združenih narodov in ženevskimi konvencijami, ter resno ogroža že tako zastal in krhek bližnjevzhodni mirovni proces.
Take okoliščine ne dovoljujejo poglabljanja odnosov med EU in Državo Izrael, zato sem pred končnim glasovanjem o resoluciji podprl proceduralni predlog za preložitev odločanja, ki pa žal ni dobil zadostne podpore.

Kontakt

Bruxelles

Strasbourg