Nova anketa kaže, da so državljani naklonjeni večjemu proračunu EU za reševanje kriz 

Sporočilo za javnost 
 
 

56 % državljanov meni, da bi morala imeti EU več finančnih sredstev za odpravljanje posledic pandemije. Javno zdravje je prvo med prioritetami, sledijo gospodarstvo in podnebne spremembe.

V novi anketi, ki jo je naročil Evropski parlament, opravljena pa je bila v drugi polovici junija 2020, je skoraj sedemdeset odstotkov vprašanih (68 %) izrazilo željo po vidnejši vlogi Unije v boju proti tej krizi. Več kot polovica vprašanih (56 %) meni, da za to potrebuje več finančnih sredstev, ki bi jih morala prvenstveno nameniti za odpravljanje posledic pandemije v zdravstvenem sektorju in gospodarstvu.


Ravno tako je več kot polovica vprašanih (54 %) še vedno nezadovoljna s solidarnostjo med državami članicami Unije v času pandemije, čeprav zdaj nanjo pozitivno gleda nekoliko več ljudi kot aprila (+ 5 odstotnih točk).


Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je v zvezi z rezultati zadnje ankete povedal: »Rezultati raziskave jasno kažejo, da državljani Evropske unije pričakujejo, da bo pokazala več solidarnosti in sprejela več ukrepov za pomoč okrevanju. Zavedajo se tudi, da je potreben večji proračun EU, ki bo omogočal odpravljanje izredno hudih posledic pandemije v gospodarstvu in družbi. V kontekstu sedanjih proračunskih pogajanj je Parlament na strani državljanov, ki pozivajo k učinkovitejši in ambicioznejši Evropski uniji.«

V Sloveniji je bila anketa opravljena med 1026 vprašanimi (skupaj v Evropski uniji je bilo v raziskavo sicer vključenih 24.728 anketirancev). Rezultati kažejo podobne trende kot v ostalih državah članicah. 65% vprašanih v Sloveniji je izrazilo željo po vidnejši vlogi EU v boju proti krizi COVID-19. 63 % vprašanih meni tudi, da EU potrebuje več finančnih sredstev za odpravljanje posledic pandemije v javnem zdravstvu in gospodarstvu.

Široka ozaveščenost o ukrepih EU proti COVID-19, zadovoljstvo z njimi pa še raste

Približno tri četrtine evropskih državljanov (76 %) je seznanjeno z različnimi ukrepi EU za boj proti posledicam pandemije COVID-19. 36 % vprašanih je tudi seznanjeno s tem, kakšni so ti ukrepi, kar je tri odstotne točke več kot v prvi tovrstni raziskavi aprila. Med tistimi, ki so slišali za ukrepe Unije zoper COVID-19, je z njimi zadovoljnih 49 %. Gre za očitno povečanje, ki v povprečju znaša skoraj 7 odstotnih točk (v primerjavi z 42 % aprila) in potrjuje rastočo javno podporo predlaganim ukrepom. Številne od teh ukrepov pa je treba šele izvesti.


V Sloveniji je za različne ukrepe EU v boju proti pandemiji slišalo približno tri četrtine državljanov (74 %), vendar pa jih od tega 45 % ni seznanjeno s tem, kakšni so ti ukrepi. Z ukrepi je zadovoljnih polovica vprašanih, kar kaže na manjše povečanje v primerjavi z rezultati raziskave, ki je bila izvedena aprila, in potrjuje rastočo podporo predlaganim ukrepom EU tudi v Sloveniji.


Večina še vedno ni zadovoljna s solidarnostjo med državami članicami Unije

Več kot polovica vprašanih v vsej EU (54 %) ni zadovoljna s solidarnostjo med državami članicami EU v času pandemije. Vseeno pa je povprečno 39 % državljanov EU glede tega izrazilo zadovoljstvo. To je v povprečju 5 odstotnih točk več kot aprila 2020, pri čemer je bilo povečanje najbolj izrazito na Portugalskem in v Španiji (+ 10 odstotnih točk v obeh državah) ter v Nemčiji, Grčiji in na Slovaškem (povečanje za približno 7 odstotnih točk).


Podobno kot v ostalih državah,, tudi v Sloveniji polovica vprašanih ni zadovoljna s solidarnostjo, ki jo države članice kažejo v času epidemije. Zadovoljstvo je izrazilo 33 % vprašanih, kar je manj od evropskega povprečja.


EU bi morala izboljšati skupna orodja za spopadanje s krizami, kot je pandemija COVID-19

Približno dve tretjini vprašanih (68 %) soglašata s trditvijo, da bi „morala imeti EU več pristojnosti za obvladovanje kriz, kot je pandemija koronavirusa“. S tem se sicer strinja tudi absolutna večina vprašanih v vsaki od 26 držav članic. Največjo podporo za povečanje pristojnosti EU so izrazili anketiranci na Portugalskem in v Luksemburgu (po 87 %), na Cipru (85 %), Malti (84 %), v Estoniji (81 %), na Irskem (79 %), v Italiji in Grčiji (po 78 %) ter v Španiji (76 %) in Bolgariji (74 %).

Absolutna večina Evropejcev podpira večji proračun EU za boj proti COVID-19

56 % Evropejcev je prepričanih, da bi morala imeti EU več finančnih sredstev za odpravljanje posledic pandemije koronavirusa. V 15 državah članicah se je s to trditvijo strinjala absolutna večina vprašanih, in sicer največ v Grčiji (79 %) in na Cipru (74 %) ter v Španiji in na Portugalskem (po 71 %).


Pri vprašanju o političnih področjih, za katera bi bilo treba nameniti ta razširjeni proračun Unije, so evropski državljani na prvo mesto med prednostnimi nalogami uvrstili javno zdravje. 55 % vprašanih meni, da je najpomembnejša poraba za javno zdravje. To področje je sicer na prvo mesto postavila večina v 17 državah članicah. Tej prednostni nalogi sledijo oživitev gospodarstva in nove priložnosti za podjetja (45 %), zaposlovanje in socialne zadeve (37 %) ter boj proti podnebnim spremembam (36 %). Vprašani v Italiji (58 %), na Hrvaškem (57 %) ter v Sloveniji (55 %) in Litvi (54 %) so na prvo mesto postavili financiranje gospodarskega okrevanja. Državljani na Danskem (45 %), Finskem (46 %) in Slovaškem (63 %) pa menijo, da bi moral boj proti podnebnim spremembam ostati glavna prednostna naloga EU.

Osebne finančne težave so še vedno velike

Zaskrbljujoč osebni finančni položaj evropskih državljanov od začetka pandemije jasno kaže, kako pomembno je čim prej sprejeti potrebne odločitve o svežnju ukrepov za oživitev gospodarstva. 57 % anketirancev je povedalo, da so izkusili osebne finančne težave. Ta delež je od aprila ostal skoraj nespremenjen. Večina je kot ključno težavo navedla izgubo dohodka (28 %), ki se kot glavni problem pojavlja v 21 državah članicah, najpogosteje pa na Madžarskem in v Španiji (po 43 %), v Bolgariji in Grčiji (po 41 %) ter v Italiji (37 %).


V Sloveniji se je izguba dohodka v času pandemije pojavila pri tretjini vprašanih (32 %), kar je malo več od evropskega povprečja. 21 % vprašanih se je moralo spopasti z izgubo službe oziroma z delno brezposelnostjo. 40 % vprašanih pandemija ni prizadela na materialnem področju.


Negotovost in strah prepuščata mesto upanju in zaupanju

Pomembno spremembo je moč zaslediti pri občutkih anketirancev, kar zadeva krizo. Državljani iz 15 držav članic Unije so tako kot čustvo, ki najbolje opisuje njihovo trenutno čustveno stanje (skupaj na ravni EU 41 %), izbrali upanje. Na prvem mestu sicer ostaja negotovost, ki jo je navedlo 45 % vprašanih, kar pa je vseeno pet odstotnih točk manj kot aprila (50 %). Negativni občutki – strah (22 %, – 5), nezadovoljstvo (27 %, – 4), nemoč (21 %, – 8) – se tudi na splošno umikajo v korist pozitivnejšim občutkom zaupanja (+ 4 odstotne točke na 24 %) in koristnosti (+ 2 odstotni točki na 16 % v povprečju na ravni EU).

Opomba za urednike

Anketo je prek spleta (in po telefonu na Malti in Cipru) izvedlo podjetje Kantar med 11. in 29. junijem 2020. Vzorec 24.798 anketiranih iz vseh 27 držav članic EU je bil omejen na osebe, stare od 16 do 64 let (od 16 do 54 let v Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Grčiji, na Madžarskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem). Reprezentativnost vzorcev na nacionalni ravni je zagotovljena s kvotami po spolu, starosti in regiji. Skupni rezultati na ravni EU se ponderirajo glede na število prebivalcev posamezne države, vključene v raziskavo.


Popolno poročilo o tej raziskavi, ki bo vključevalo celoten sklop podatkov, bo predvidoma objavljeno v začetku septembra 2020.

Kontakti: 

 

Več 

 

Podatki o proizvodu 

REF.:  20200712IPR83213