skip to content
 
 
 
10/12/2019

Eurobarometer: Varstvo človekovih pravic na vrhu vrednot EU

Tretjina Evropejcev, vključenih v zadnjo raziskavo Eurobarometer, meni, da bi morale podnebne spremembe in njihove posledice postati prva prioriteta Evropskega parlamenta.

Nekaj ključnih ugotovitev tokratne raziskave Eurobarometer:

• človekove pravice, svoboda govora in enakost spolov so glavne temeljne vrednote EU
• 52% vprašanih meni, da so trenutno največji okoljski izziv podnebne spremembe
• 59% vprašanih podpira članstvo svoje države v Evropski uniji

Danes objavljena javnomnenjska raziskava Eurobarometer je anketirance med drugim povprašala, s katerim političnim vprašanjem bi se moral Evropski parlament prednostno ukvarjati. Čeprav se vrstni red prioritet med posameznimi državami članicami precej razlikuje, so se na vrh lestvice prednostnih nalog prvič doslej uvrstile podnebne spremembe.

Kot je pokazala raziskava, je na ravni EU takšnega mnenja 32% Evropejcev, sledijo boj proti revščini in socialni izključenosti (31%), boj proti terorizmu ter boj proti brezposelnosti (oba 24%). Sodelujoči v raziskavi v Sloveniji so boj proti podnebnim spremembam uvrstili na tretje mesto (24%); predenj so umestili boj proti revščini in socialni izključenosti (36%) ter boj proti brezposelnosti mladih in prizadevanja za polno zaposlenost v vseh državah EU (32%).

Kot temeljno vrednoto, ki je nujna za obstoj EU, je večina državljanov EU, tudi v Sloveniji, (48%) navedla varstvo človekovih pravic po svetu, sledijo svoboda govora  (38%), enakost spolov (38%) ter solidarnost med državami članicami (33%). Anketiranci v Sloveniji so na drugo mesto (39%; EU28: 33%) uvrstili solidarnost med državami članicami EU, na tretje (36%) pa svobodo govora.

V zadnjem letu so protesti, zlasti mladih, mobilizirali milijone ljudi v EU in po svetu. Raziskava Parlemeter 2019 jasno odseva občutek izrednih podnebnih razmer, saj večina vprašanih  Evropejcev (52%) meni, da največji okoljski izziv predstavljajo podnebne spremembe, sledijo onesnaženje zraka (35%), onesnaženje morij (31%), krčenje gozdov ter naraščajoče količine odpadkov (oboje 28%).

Prav slednje, torej vse več odpadkov, so kot največji izziv opredelili anketiranci v Sloveniji (42%), sledijo podnebne spremembe (37%) ter onesnaževanje zraka (36%). Prav tako je skoraj vsak šesti (59%) od desetih Evropejcev prepričan, da so imeli ti protesti neposreden vpliv na politiko, tako na nacionalni kot tudi evropski ravni. V Sloveniji je takšnega mnenja natanko polovica vprašanih. 

Šest od desetih Evropejcev podpira članstvo svoje države v EU

59% Evropejcev podpira članstvo svoje države v Evropski uniji, kar kaže, da je podpora državljanov EU še vedno na visoki ravni, in sicer že tretje leto zapored, še kaže Eurobarometer. V Sloveniji članstvo v EU podpira 56% vprašanih. Rezultati raziskave, ki je bila opravljena oktobra letos, prav tako kažejo višjo raven zadovoljstva glede delovanja demokracije v Evropski uniji: takšnega mnenja je 52% (+3% glede na predhodno raziskavo) Evropejcev in 46% Slovencev, kar kaže na pozitiven vpliv majskih volitev v Evropski parlament ter višje volilne udeležbe na zadovoljstvo državljanov z demokracijo.

Evropski državljani prav tako podpirajo močnejšo vlogo Evropskega parlamenta, saj se jih je 58% zavzelo za vplivnejši Parlament v prihodnosti. To je 7% več kot v raziskavi, opravljeni letos spomladi, in najvišji delež od leta 2007. V Sloveniji je ta delež višji, saj sta takšno mnenje izrazili dve tretjini anketirancev.

Velika večina vprašanih želi več informacij o EU

Parlemeter 2019 prav tako daje odgovore na vprašanje, za katere z EU povezane informacije bi bili zainteresirani evropski državljanke in državljani ter kako bi se lahko bolj vključili v oblikovanje odločitev na ravni EU. Več kot tri četrtine (77%) vprašanih Evropejk in Evropejcev (v Sloveniji 72%) je odgovorilo, da bi radi prejemali več informacij o dejavnostih institucij EU.

Med konkretnimi področji, o katerih želijo vedeti več, so anketiranci navedli konkretne posledice izvajanja evropske zakonodaje v lastni državi (EU28: 31%; v Sloveniji 33%), konkretne posledice izvajanja evropske zakonodaje na lokalni, regionalni ter nacionalni ravni (EU28: 28%; v Sloveniji 29%), kot tudi dejavnosti Evropskega parlamenta (EU28: 29%; v Sloveniji 21%) in njegovih članic ter članov (EU28: 27%; v Sloveniji 29%).

***

Dodatno branje:

Javnomnenjska raziskava Parlemeter (Eurobarometer 92.2) Evropskega parlamenta

Povzetek javnomnenjske raziskave Parlemeter (Eurobarometer 92.2)

Grafikoni z najpomembnejšimi poudarki raziskave