skip to content
 
 
 
13/01/2020

Pogovor o nagradi Saharova in njenem prejemniku Ilhamu Tohtiju

Na okrogli mizi o pomenu nagrade Saharova za svobodo misli in njenem lanskem prejemniku Ilhamu Tohtiju so izmenjali misli evropska poslanka Irena Joveva, starosta slovenskega novinarstva Branko Soban in novinar TV Slovenija Aleš Malerič.

V petek, 10. januarja 2020, smo v Hiši Evropske unije obeležili podelitev nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2019 z ogledom dokumentarnega filma »Ilham Tohti«, ki mu je sledil pogovor o pomenu nagrade in njenem prejemniku v lanskem letu Ilhamu Tohtiju ter njegovem boju za spoštovanje pravic etnične in verske manjšine Ujgurov na Kitajskem. V pogovoru sta poleg Evropske poslanke Irene Joveve (Renew Europe) sodelovala tudi Branko Soban, novinar, publicist in bivši zunanjepolitični poročevalec Dela ter Aleš Malerič, novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija.

Uradna slovesnost ob podelitvi nagrade Ilhamu Tohtiju se je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu odvila že 18. decembra 2019, obiskovalci dogodka v Hiši Evropske unije pa so si ogledali projekcijo dokumentarnega filma o nagrajencu za leto 2019, ki je nastal v produkciji nevladne organizacije China Change in skozi utrinke iz intervjujev z Ilhamom Tohtijem predstavlja njegovo ozadje, delo in življenjsko poslanstvo – boj za pravice manjšine Ujgurov in zmernost ter spravo v odnosu z večinsko populacijo ljudstva Han. Projekciji je sledila okrogla miza.

Ilhama Tohtija je za nagrado Saharova v letu 2019 predlagala politična skupina Renew Europe. »K nominaciji je prispevala aktualnost teme, saj so bili pred kratkim razkriti dokumenti o kršenju človekovih pravic Ujgurov na Kitajskem. Prav je, da smo v Evropskem parlamentu s to nagrado Kitajski odločno pokazali, da se ne strinjamo z njenim ravnanjem z Ujguri,« je med pogovorom pojasnila evropska poslanka Irena Joveva.

Po besedah novinarja Aleša Maleriča se je medetnično nasilje med Hani in Ujguri začelo že leta 2000, vrhunec pa je doseglo leta 2009, ko so izbruhnili veliki medetnični nemiri, ki so bili povezani z dejstvom, da je Kitajska množično naseljevala Hane v provinco Xinjiang. Dodal je, da je »njihov cilj popolno uničenje ujgurske identitete« in dodal, da so Ujguri »eklatanten primer kršenja človekovih pravic, vendar je percepcija kitajskih oblasti in večine prebivalstva drugačna, menijo, da povečujejo varnost v regiji«.

Novinar Branko Soban se je v svoji karieri dodobra spoznal s problematiko kršenja človekovih pravic Ujgurov. Opozoril je, da je »v zunanji politiki premalo človekovih pravic, vendar brez človekovih pravic ni demokracije« ter dodal, da bi morala biti Evropska unija vodilna sila na področju uveljavljanja človekovih pravic ter da bi morala odločneje ukrepati.

S tem se je strinjala tudi evropska poslanka Irena Joveva, ki največjo slabost Evropske unije vidi predvsem v neenotni zunanji politiki EU do Kitajske, slednja pa se je po besedah Aleša Maleriča »naučila izrabljati svojo izjemno gospodarsko moč kot sredstvo političnega pritiska«.

Govorci so izpostavili tudi problematiko prevelikega izkoriščanja hitro razvijajoče se tehnologije za nadzor Ujgurov v provinci Xinjiang ter možnost uporabe te tehnologije v Evropi. Strinjali so se, da je potrebno v Evropski uniji poiskati ravnovesje med razvojem tehnologije in varovanjem osebnih podatkov ter osebnih svoboščin.