skip to content
 
 
 
26/03/2020

Kako ukrepa EU v boju proti pandemiji COVID-19

Evropski parlament in Evropska unija sta zavezana pomoči državam članicam pri spopadanju z izbruhom novega koronavirusa ter reševanju socialno-ekonomskih vplivov in posledic krize.

Organizacija in zagotavljanje zdravstvenega varstva v Evropski uniji sta sicer v pristojnosti držav članic, vendar je EU hitro začela ukrepati, da bi članicam pomagala omejiti širjenje virusa, zagotovila potrebno medicinsko opremo, spodbudila raziskave za razvoj cepiva ter podprla države pri soočanju s socialnimi in gospodarskimi posledicami izbruha.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je za 26. marec sklical izredno plenarno zasedanje, na katerem bodo poslanke in poslanci razpravljali in glasovali o prvih treh zakonodajnih predlogih Evropske komisije za reševanje posledic pandemije. Poslanci bodo prvič doslej glasovali na daljavo, na dnevnem redu pa bodo:

  • naložbena pobuda, ki bo članicam omogočila uporabo 37 milijard evrov kohezijskih sredstev za spopadanje s posledicami krize;
  • razširitev področij uporabe Solidarnostnega sklada EU tudi na ukrepe za spopadanje z javnozdravstvenimi krizami;
  • zaustavitev poletov praznih letal (t.i. ghost flights) zaradi zagotavljanja dostopa letalskih družb do evropskih letališč.

Kako EU ukrepa proti pandemiji?

EU je sprejela vrsto ukrepov za omejitev širjenja virusa. Enoten evropski odziv usklajuje Skupina za odzivanje na koronavirus, Evropski center za preprečevanje in nadzor nad boleznimi pa zagotavlja hitre ocene tveganje in ažurne epidemiološke informacije. Unija zagotavlja usklajevanje začasnih omejitev gibanja držav članic za vsa nenujna potovanja po EU ter zagotavlja smernice za ukrepe pri upravljanju meja, ki varujejo javno zdravje in hkrati zagotavljajo razpoložljivost blaga in osnovnih storitev.

Nudi tudi priporočila za skupnostne ukrepe glede omejevanja okužb in strategije testiranja ter pomaga državam članicam pri repatriaciji državljanov, ki so ob izbruhu koronavirusa obtičali v tujini. S pomočjo mehanizma EU na področju civilne zaščite se je doslej v domovino vrnilo že več kot 1300 državljanov EU.

V odgovor na pomanjkanje nujne opreme v boju proti izbruhu COVID-19 je Evropska unija vzpostavila zalogo medicinske opreme RescEU, s katero bo mogoče zagotoviti hitro dobavo potrebne opreme državam oziroma območjem, ki jo potrebujejo. EU je zagotovila začetna sredstva v višini 50 milijonov evrov, ki so na voljo od 20. marca. Vsem državam članicam bo zagotovljen dostop do zalog medicinske opreme, kot so zaščitne maske in respiratorji, v skladu z mehanizmom civilne zaščite EU.

©Vectorfusionart/AdobeStock
©Vectorfusionart/AdobeStock

V tekmi za razvoj učinkovitega cepiva za novi koronavirus Evropska unija spodbuja raziskave in skupna javna naročila. Zato je že oblikovala predlog za financiranje programa Obzorje 2020 v višini 47,5 milijona evrov, s katerim bi podprla 17 raziskovalnih projektov za boljše poznavanje COVID-19 in zdravljenje. V pripravi je tudi tudi nadaljnji razpis za zbiranje predlogov, ki bi omogočili diagnosticiranje in zdravljenje aktualnega in tudi morebitnih prihodnjih izbruhov koronavirusov. Razpis je vreden 45 milijonov evrov.

Države članice se obenem povezujejo v okviru skupnih naročil za nakupe zaščitne opreme, respiratorjev in pripomočkov za testiranje. Takšno povezovanje, med drugim, krepi njihov položaj na svetovnem trgu, Evropska komisija je 15. marca tudi zaščitila razpoložljivost zalog osebne zaščitne opreme z zahtevo, da morajo članice odobriti izvoz tovrstne opreme iz EU.

Glede na razsežnost aktualne krize se bosta EU in svet bržkone še precej časa po koncu neposredne grožnje za zdravje ljudi spopadala z njenimi socialno-ekonomskimi vplivi in posledicami. Za njihovo blažitev je Komisija v okviru naložbene pobude za odziv na koronavirus že predlagala prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti pandemiji, kar bo članicam omogočilo dodatno podporo zdravstvenim sistemom, malim in srednjim podjetjem in trgu dela.

Predlaga tudi razširitev področij uporabe Solidarnostnega sklada EU na ukrepe za reševanje javnozdravstvenih kriz, kakršna je pandemija COVID-19. Ta ukrep bo omogočil uporabo sklada za pomoč najbolj prizadetim državam članicam.

V ta nabor ukrepov je treba prišteti tudi podporo »zelenim oskrbovalnim potem«, ki omogočajo prednostni prevoz nujnih dobrin, kot so hrana, nujna medicinska in zaščitna oprema, znotraj EU.

Za zavarovanje blaginje državljanov so nujni tudi ukrepi na področju sociale in trga dela, v okviru katerih bo pomembno vlogo odigral Evropski socialni sklad, ki lahko podpre sheme skrajšanega delovnega časa, nadomestil za starše, ki zaradi varstva otrok ne morejo hoditi v službo, iz njega se lahko sofinancira zaposlovanje dodatnih kadrov v zdravstvu, nakup zdravstvene opreme, izvajaje storitev skupnosti za starejše in podobno.

Delavci in samozaposlene osebe, ki bodo zaradi krize ostali brez zaposlitve, bi lahko dobili podporo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, v okviru katerega je v letu 2020 na voljo do 179 milijonov evrov.

Seveda pa je najpomembneje, da se po koncu neposredne nevarnosti COVID-19 in omilitvi zaščitnih ukrepov evropska gospodarstva čim prej postavijo nazaj na noge. V ta namen je Komisija že odobrila začasen okvir, ki članicam daje široko prožnost glede pravil o državni pomoči za podporo gospodarstvu zaradi izbruha COVID-19, ukrep pa bo ostal v veljavi vsaj do decembra 2020.

Vir: ©InkheartX/Adobe Stock
Vir: ©InkheartX/Adobe Stock

Na nemir na trgih je pozitivno vplivala tudi zaveza Evropske centralne banke, da bo zagotovila 750 milijard evrov v okviru nujnega programa za razbremenitev držav članice v času krize. Predvidela je tudi 120 milijard evrov za količinske blažilne ukrepe in 20 milijard evrov za odkupe dolga, z uporabo dodatnih 500 milijard evrov iz Evropskega mehanizma za stabilnost, kot je bilo predlagano, pa bi zagotovljena finančna sredstva ob krizi COVID-19 dosegla višino skoraj dveh bilijonov evrov.

V okviru pomoči malim in srednje velikim podjetjem bo iz proračuna EU v Evropski investicijski sklad prerazporejeno dodatno jamstvo za milijardo evrov garancij kot spodbuda bankam, da tem podjetjem zagotovijo likvidnost. Tako naj bi mobilizirali dodatno financiranje obratnega kapitala v višini 8 milijard evrov in pomagali vsaj 100.000 evropskim podjetjem.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je ob tem dejal: "Gre za dokaz moči evropske solidarnosti, kot ga Evropa še ni videla. To so močnejši ukrepi, kot je bil Marshallov načrt, ki nam je omogočil, da smo si opomogli od posledic druge svetovne vojne."