Jugovzhodna Azija

Indijsko-pacifiška regija se hitro spreminja in postaja ključna geostrateška regija, saj tam živi več kot 50 % svetovnega prebivalstva. Skozi to regijo potujeta dve tretjini svetovne trgovine z zabojniki in tamkajšnji plovni koridorji so pomembne poti za trgovino in oskrbo z energijo. EU je septembra 2021 sprejela svojo strategijo za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, da bi povečala svojo navzočno v regiji ter vzpostavila partnerstva za krepitev mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, in reševanje svetovnih izzivov. Unija prilagaja svoje sedanje instrumente v podporo strateški avtonomiji EU. V svojem strateškem kompasu za varnost in obrambo, ki ga je Svet uradno odobril marca 2022, spodbuja odprto in na pravilih temelječo regionalno varnostno strukturo, vključno z varnimi pomorskimi potmi, krepitvijo zmogljivosti in okrepljeno pomorsko prisotnostjo v indijsko-pacifiški regiji.Evropska unija utrjuje vezi z državami jugovzhodne Azije in spodbuja regionalno povezovanje z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN). V regiji so prisotni razlogi za geostrateško zaskrbljenost, denimo glede Južnokitajskega morja in tajvanskega vprašanja, in zaskrbljenost v zvezi z okoljem, zlasti v podregiji Mekong. EU je v jugovzhodni Aziji močan gospodarski akter in prispeva precejšnjo razvojno pomoč za vzpostavljanje institucij, demokracijo, dobro upravljanje in človekove pravice. EU je mobilizirala sveženj z več kot 800 milijoni EUR za spoprijemanje s pandemijo covida-19 v tej regiji in blažitev njenih socialno-ekonomskih posledic.