Iskanje
Pristojnosti Evropskega parlamenta
Parlament opravlja različne funkcije in s tem potrjuje svojo institucionalno vlogo pri oblikovanju evropske politike. Sodelovanje v zakonodajnih postopkih ter proračunske in nadzorne pristojnosti, sodelovanje pri reviziji pogodb ter pravica do posredovanja pred Sodiščem Evropske unije mu omogočajo, da zagotavlja spoštovanje demokratičnih načel na evropski ravni.
Medvladni postopki odločanja
Postopek odločanja o vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike in o nekaterih drugih zadevah, kot so okrepljeno sodelovanje, nekatera imenovanja ali revizija temeljnih pogodb, se razlikuje od tistega, ki prevladuje v rednem zakonodajnem postopku. Za ta področja je značilno predvsem večje medvladno sodelovanje. Zaradi krize javnega dolga se takšni mehanizmi odločanja uporabljajo v večji meri, zlasti v okviru evropskega ekonomskega upravljanja.
Načelo subsidiarnosti
Načelo subsidiarnosti, ki je določeno v Pogodbi o Evropski uniji, opredeljuje pogoje, pod katerimi ima Unija na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, pri ukrepanju prednost pred državami članicami.
Evropski parlament: odnosi z nacionalnimi parlamenti
Napredek na področju evropske integracije je spremenil vlogo nacionalnih parlamentov. Uvedeni so bili različni instrumenti sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, namenjeni učinkovitemu demokratičnemu nadzoru evropske zakonodaje na vseh ravneh. Ta trend se je okrepil z določbami, uvedenimi z Lizbonsko pogodbo.
Evropski parlament: organizacija in delovanje
Organizacijo in delovanje Evropskega parlamenta ureja njegov poslovnik, dejavnosti pa usmerjajo politični organi, odbori, delegacije in politične skupine.
Svet Evropske unije
Svet je institucija, ki skupaj z Evropskim parlamentom sprejema zakonodajo Evropske unije v obliki direktiv in uredb ter pripravlja sklepe in nezavezujoča priporočila. Na področjih, za katera je pristojen, odloča z navadno večino, kvalificirano večino ali soglasno glede na pravno podlago akta, ki ga je treba odobriti.
Lizbonska pogodba
V tem poglavju so predstavljeni razvoj Lizbonske pogodbe in njene bistvene določbe, pa tudi zgodovinske okoliščine, v katerih se je oblikovalo to najnovejše temeljno besedilo EU, ki je nastalo na podlagi prejšnjih besedil. Posamezne določbe (sklicevanje na člene) in njihov učinek na politike Evropske unije so podrobneje pojasnjeni v poglavjih, ki obravnavajo posamezne politike in vprašanja.
Evropski svet
Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic, daje potrebne spodbude za razvoj Evropske unije in določa splošne politične smernice. Tudi predsednik Komisije je član Evropskega sveta, vendar brez glasovalne pravice. Predsednik Evropskega parlamenta nagovori Evropski svet na začetku zasedanj. Z Lizbonsko pogodbo je Evropski svet postal institucija Unije in dobil stalnega predsednika.
Exploring Best Practices in Combatting Violence Against Women: Sweden
This paper was produced by the Policy Department on Citizens’ Rights and Constitutional Affairs at the request of the Committee on Women's Rights and Gender Equality (FEMM). The paper examines the status of women in Sweden, a country known for its proven track record on gender equality: it delves into the issue of preventing violence against women and protecting victims of violence. Gender equality is a cornerstone of Swedish society, thus violence against women is a priority for the Swedish Government ...
Smart Border 2.0 Avoiding a hard border on the island of Ireland for customs control and the free movement of persons
One of the most politically-sensitive aspects of the current ‘Brexit’ negotiations is the issue of the border between Northern Ireland and Ireland. In many respects, the Irish border is unique, with some 200 possible crossing points along the 500km border. Managing such a porous border in the event that the UK, following Brexit, does not participate in a customs union with the EU, thus becoming an external EU border, presents significant challenges for the EU and UK alike. In order to ...