Iskanje

Evropska državljanska pobuda je pomemben instrument participativne demokracije v Evropski uniji, saj milijonu evropskih državljanov iz vsaj četrtine držav članic EU omogoča, da Evropsko komisijo pozovejo, naj predlaga pravni akt za izvajanje pogodb o EU. Odkar se uporablja Uredba (EU) št. 211/2011, v kateri so podrobno določeni postopki in pogoji za državljansko pobudo, so bile Komisiji uspešno predložene tri pobude.

Francosko-nemška sprava je bila zaradi katastrofalnih posledic druge svetovne vojne in nenehne nevarnosti spopada med Vzhodom in Zahodom poglavitnega pomena. Povezovanje premogovništva in jeklarske industrije šestih evropskih držav, vzpostavljeno na podlagi pariške pogodbe iz leta 1951, je bil prvi korak na poti združevanja Evrope. Rimski pogodbi sta leta 1957 utrdili temelje tega združevanja in okrepili zamisel o skupni prihodnosti šestih evropskih držav.

Potrditev institucionalne vloge Parlamenta pri oblikovanju evropske politike je rezultat različnih funkcij, ki jih opravlja. Njegovo sodelovanje v zakonodajnih postopkih, proračunske in nadzorne pristojnosti, vključenost v revizijo pogodbe ter pravica do posredovanja pred Evropskim sodiščem zagotavljajo spoštovanje demokratičnih načel na evropski ravni.

V tem informativnem pregledu so predstavljeni razvoj in bistvene določbe Lizbonske pogodbe. Cilj je podati zgodovinske okoliščine, v katerih se je oblikovalo to najnovejše temeljno besedilo EU na podlagi tistih, ki so nastala pred njim. Posamezne določbe (s sklicevanji na člene) in njihov učinek na politike Evropske unije so podrobneje pojasnjene v informativnih pregledih, ki obravnavajo posamezne politike in vprašanja.

Največji dosežki prvih pogodb se nanašajo na oblikovanje lastnih sredstev Skupnosti, večje proračunske pristojnosti Parlamenta, splošne neposredne volitve in oblikovanje evropskega monetarnega sistema. Enotni evropski akt, ki je začel veljati leta 1986 in bistveno spremenil Rimsko pogodbo, je okrepil evropsko povezovanje z oblikovanjem obsežnega notranjega trga.

Pogodba iz Nice je Evropsko unijo le deloma pripravila na pomembne razširitve proti vzhodu in jugu v letih 2004 in 2007. Konvencija o prihodnosti Evrope si je zato v odgovor na vprašanja, zastavljena v laekenski deklaraciji, prizadevala za pripravo nove pravne podlage za Unijo v obliki pogodbe o ustavi za Evropo. Zaradi neuspelih referendumov v dveh državah članicah ta pogodba ni bila ratificirana.

Svet je institucija, ki skupaj z Evropskim parlamentom sprejema zakonodajo Evropske unije v obliki direktiv in uredb ter pripravlja sklepe in nezavezujoča priporočila. Na področjih, za katera je pristojen, odloča z navadno večino, kvalificirano večino ali soglasjem glede na pravno podlago akta, ki ga je treba odobriti.

Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic, zagotavlja potrebne spodbude za razvoj Evropske unije in opredeljuje splošne politične usmeritve. Tudi predsednik Komisije je član Evropskega sveta, vendar brez glasovalne pravice. Predsednik Evropskega parlamenta na začetku zasedanja nagovori Evropski svet. Z Lizbonsko pogodbo je Evropski svet dobil stalnega predsednika in postal institucija Unije.

Komisija je institucija EU, ki ima izključno pristojnost zakonodajne pobude in pomembne izvršilne pristojnosti na področjih, kot sta konkurenca in zunanja trgovina. Je glavni izvršilni organ Evropske unije, ki ga tvori kolegij članov, v katerem je po en komisar na državo članico. Poleg tega predseduje odborom, odgovornim za izvajanje prava EU. Prejšnji sistem komitologije sta nadomestila nova pravna instrumenta, in sicer izvedbeni in delegirani akti.

Postopek odločanja o vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike in o nekaterih drugih zadevah, kot so okrepljeno sodelovanje, nekatera imenovanja ali revizija ustanovnih pogodb, se razlikuje od tistega, ki prevladuje v rednem zakonodajnem postopku. Za ta področja je značilno predvsem večje medvladno sodelovanje. Zaradi krize javnega dolga se takšni mehanizmi odločanja uporabljajo v večji meri, zlasti v okviru evropskega gospodarskega upravljanja.