Iskanje
Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
Da bi spodbujala svoj vsesplošno skladen razvoj, Evropska unija krepi svojo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Pri tem je cilj EU zlasti zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti njenih različnih regij. Posebna pozornost se namenja podeželju, območjem, ki občutijo industrijsko tranzicijo, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam. ...
Bančna unija
Bančna unija temelji na predlogu, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2012, nekaj let po začetku hude finančne krize v EU. Ključna inovacija, ki jo prinaša, je prenos odgovornosti za vsakodnevni nadzor največjih bank v evroobmočju z nacionalne na evropsko raven. Z bančno unijo je bila Evropska centralna banka (ECB) postavljena v položaj, ko je pristojna tako za denarno politiko kot za naloge nadzora, čeprav mora ta dva sklopa strogo ločevati. Na evropski ravni je bila ustanovljena še ena ...
Evropski socialni sklad plus
Evropski socialni sklad je bil oblikovan z Rimsko pogodbo, da bi se izboljšale mobilnost delavcev in možnosti zaposlovanja. Njegove naloge in pravila delovanja so bili pozneje prilagojeni gospodarskim gibanjem in razmeram na področju zaposlovanja v državah članicah ter razvoju političnih prednostnih nalog, opredeljenih na ravni EU.
Financiranje skupne kmetijske politike: podatki in številke
Skupna kmetijska politika se je tradicionalno financirala iz enega samega sklada, Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), ki sta ga 1. januarja 2007 nadomestila Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Uredba o SKP (2023–2027) uvaja novi model izvajanja (strateški načrt) za vse odhodke SKP.
Enakost med ženskami in moškimi
Enakost med ženskami in moškimi je eden od ciljev Evropske unije. Zakonodaja, sodna praksa in spremembe Pogodb so sčasoma prispevale k utrditvi tega načela ter njegovemu izvajanju v EU. Evropski parlament je že ves čas goreč zagovornik načela enakosti med ženskami in moškimi.
Evropski parlament: volilni postopki
Postopke za izvolitev poslancev Evropskega parlamenta urejajo evropska zakonodaja, ki določa skupna pravila za vse države članice, ter posebni nacionalni predpisi, ki se med državami članicami razlikujejo. Skupna pravila določajo načelo proporcionalne zastopanosti, pravila o pragovih in nekatere primere nezdružljivosti z mandatom poslanca Evropskega parlamenta. Nacionalni zakoni urejajo številne druge pomembne vidike, na primer točni volilni sistem, ki se uporablja, in število volilnih enot.
Vsesplošno razširjen digitalni enotni trg
Digitalni enotni trg poganja gospodarstvo, zmanjšuje vpliv na okolje ter z e-trgovino in e-upravo izboljšuje kakovost življenja. Ker storitve prehajajo s fiksnih na mobilne platforme, je za ta prehod potreben evropski okvir za računalništvo v oblaku, čezmejni dostop do vsebin in brezmejne mobilne podatke, pri čemer je treba poskrbeti tudi za varovanje zasebnosti ter kibernetsko varnost. Evropski digitalni enotni trg je imel med koronavirusno krizo ključno vlogo. Akt o digitalnih storitvah in akt ...
Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina
Intelektualna lastnina zajema vse izključne pravice za intelektualne stvaritve. Deli se na dve vrsti pravic: industrijsko lastnino, ki zajema izume (patente), blagovne znamke, industrijske vzorce in modele ter označbe porekla, in na avtorsko pravico, ki zajema lastnino umetniških in literarnih del. Unija ima izrecno pristojnost za pravice intelektualne lastnine od začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) leta 2009 (člen 118).
Skupna kmetijska politika in Pogodba
Z začetkom veljavnosti Rimske pogodbe so kmetijske politike držav članic zamenjali intervencijski mehanizmi na ravni Skupnosti. Razen pravil glede postopka odločanja so temelji skupne kmetijske politike od Rimske pogodbe ostali nespremenjeni. Z Lizbonsko pogodbo se je za skupno kmetijsko politiko začel uporabljati postopek soodločanja kot „redni zakonodajni postopek“, ki je nadomestil postopek posvetovanja.
Železniški promet
Politika EU na področju železniškega prometa je usmerjena k vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja. V desetih letih po začetku odpiranja železniškega sektorja konkurenci leta 2001 so bili sprejeti trije zakonodajni svežnji in ena prenovitev. Četrti sveženj za dokončanje enotnega evropskega železniškega območja je bil sprejet aprila 2016 (tehnični steber) in decembra 2016 (tržni steber).